Zaradi krožišč spet v avtošolo

Največ težav imajo s pravilnim razvrščanjem po prometnih pasovih, zaradi česar se pogosto dogajajo tudi prometne nesreče. "Problem je nastal, ker je nekaj novega umeščenega v promet. Generacija voznikov, ki je izpit opravljala pred dvajsetimi leti, je krožišča spoznala samo v teoriji," pojasnjuje Marko Baša iz novogoriške avtošole Marko. Starejše voznice samoiniciativno na usposabljanje V zadnjem času jih je samoiniciativno obiskalo kar nekaj starejših voznic, ki so želele opraviti dodatno uro v avtošoli zgolj zato, da bi jih poučili o pravilni vožnji v krožišču. "Nekateri sledijo zgledu drugih voznikov, pravila pa jih pozna zelo malo. Največ težav imajo z nepravilnim razvrščanjem po pasovih in prehitro vožnjo," opozarja Baša. Prvo pravilo je prilagoditev hitrosti, da voznik lahko ustavi pred krožiščem in spusti mimo vozila, ki imajo prednost. Smernika ob vstopu v krožišče ni potrebno vklopiti, saj promet teče v nasprotni smeri urinega kazalca. Voznik, ki bo zapustil krožišče na bližnjem izvozu, ostane na desnem (zunanjem) voznem pasu. Voznik, ki namerava nadaljevati vožnjo do bolj oddaljenega izvoza, zapelje na levi (notranji) vozni pas. Če ima krožišče tri vozne pasove, je smotrno uporabiti srednjega. V krožišču je menjava prometnih pasov dovoljena. "Pogosta napaka, ki jo delajo skoraj vsi je, da iz notranjega pasu zapeljejo kar na izvoz. Pravilno je, da voznik najprej da smerokaz, se pomakne na zunanji vozni pas in šele potem zapusti krožišče," pravi Baša. Paradoks: prav v krožiščih prevelika hitrost Slovenska značilnost in svojevrsten paradoks je, da je v krožiščih, ki so namenjena umirjanju prometa, prav prevelika hitrost vzrok številnim nesrečam, ugotavljajo strokovnjaki. "Če nekdo v krožišče zapelje prehitro, naredi zastoj, ker potem vsi pazijo na njegovo vožnjo. Omejitev je 40 kilometrov na uro. Če bi se tega držali, bi promet stekel dosti hitreje, namesto da vsi čakajo tistega, ki vozi divje," še opozarja Baša.