Zakon o delovnih razmerjih je v neskladju z ustavo, saj delavce pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, postavlja v slabši položaj kot delavce pri delodajalcih, kjer sindikat je.
Ustavno sodišče je oceno ustavnosti zakona o delovnih razmerjih opravilo na pobudo Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij, sveta delavcev družbe Iskraemeco in sveta delavcev družbe Adria Airways. DZ mora protiustavnost odpraviti v devetih mesecih.
O pravicah delavcev brez sindikata zdaj odloča delodajalec
V odločbi, izdani 1. oktobra, je zapisalo, da je del zakona, ki določa, da se v podjetjih, kjer ni reprezentativnega sindikata, lahko pravice, ki se sicer urejajo v kolektivnih pogodbah, določijo s splošnim aktom delodajalca, v neskladju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Delavci pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, so v primerjavi z delavci pri delodajalcu, kjer je ta organiziran, v slabšem položaju, saj se "urejanje njihovega položaja drugače kot pri kolektivnem dogovarjanju, pri katerem imajo delavci vpliv na vsebinsko določitev pravic, prepušča enostranski volji delodajalca".
Če ni sindikata, morajo delavci sodelovati pri določanju svojih pravic
"Kadar pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora biti zaradi načela enakosti pred zakonom prav tako zagotovljena možnost delavcev, da prek sodelovanja drugih predstavnikov delavcev, ki bi bili za to izbrani po posebnem, zakonsko določenem postopku, sodelujejo pri določanju njihovih pravic," je zapisalo ustavno sodišče.
Ustavno načelo enakosti pred zakonom je po ugotovitvi ustavnega sodišča kršeno tudi v delu tega zakona, ki določa postopke nasprotovanja in zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Veljavni zakon daje pooblastilo za sodelovanje v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi le sindikatu, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, kar pomeni, da delavcem, ki niso člani sindikata, takšno varstvo pravic v postopku odpovedi ni zagotovljeno, ugotavlja ustavno sodišče.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v devetih mesecih od objave odločbe v uradnem listu. Do takrat morajo po odločitvi ustavnega sodišča delodajalci v postopkih sprejemanja splošnega akta delodajalca v primerih, ko pri njih ni organiziranega sindikata, pred sprejemom tega akta pridobiti mnenje delavskih predstavnikov.
Delavski zaupniki imajo enake pristojnosti kot sindikat
Poleg tega imajo do odprave protiustavnosti sveti delavcev ali delavski zaupniki v primerih, ko je zoper delavca, ki ni član sindikata, sprožen postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, enake pristojnosti kot sindikat, je še odločilo ustavno sodišče.
"Ustavno sodišče je končno preprečilo vsaj nekatere najbolj skrajne oblike in posledice izvajanja t.i. splošnozastopniškega sindikalnega monopola nad urejanjem delovnih razmerij v imenu vseh zaposlenih," so v Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij zapisali v odzivu, objavljenem na svoji spletni strani.
Odločba ustavnega sodišča je izjemnega pomena
Odločba ustavnega sodišča je po njihovem "za nadaljnji razvoj sistema sodobne industrijske demokracije v Sloveniji izjemnega pomena", in sicer kljub temu da ustavno sodišče ni razglasilo za neposredno protiustavna dela zakona o kolektivnih pogodbah, po katerih so stranke kolektivnih pogodb v imenu delavcev lahko samo sindikati. Sodišče ugotavlja, da z vidika sposobnosti biti stranka kolektivne pogodbe v primeru teh dveh oblik delavskega predstavništva (sindikata in sveta delavcev) ne gre za primerljiva položaja.
Po drugi strani pa je sodišče zapisalo, da ne iz ustave ne mednarodnopravnih instrumentov ne izhaja zahteva, da bi morale države v nacionalnih zakonodajah kot stranke kolektivnih pogodb poleg sindikatov določiti tudi druge organizacije delavcev, ampak izhaja le možnost, da to storijo. "Naš zakonodajalec ima torej v tej odločbi vso podlago za takojšnje spremembe spornih določil zakona o kolektivnih pogodbah in za zakonsko vključitev tudi voljenih delavskih predstavništev - skupaj s sindikati, ne namesto njih - v sistem kolektivnih pogajanj (t.i. partnerski model delovanja obeh vrst delavskih predstavništev). Če smo se iz primerov Gorenja in Mure vsi skupaj kaj naučili, bo to brez dvoma tudi nemudoma storil," pravijo v združenju.
Dvostranska pravna razmerja se lahko urejajo le z dvostranskimi akti
Združenje glede sedanjih določil glede splošnega akta delodajalca pravi, da je "v pravu jasno, da se dvostranska pravna razmerja vedno lahko urejajo le z dvostranskimi pravnimi akti". Glede nasprotovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ocenjuje, da so sveti delavcev "v korist vseh zaposlenih pridobili pomembne nove pristojnosti na področju urejanja delovnih razmerij".
4
