V Ormožu v drugem krogu župan in poslanec

Alojz Sok, NSi

Alojz Sok, ste razočarani, ker vam ni uspelo v prvem krogu? Kaj je ta hip največji problem Ormoža? Nisem razočaran, ker sem računal na drugi krog. Bi pa privarčevali precej denarja, če drugega kroga ne bi bilo. Največji problem Ormoža pa je enak kot drugod po Sloveniji, premalo delovnih mest za brezposelne.

Kako slabo gospodarsko sliko Ormoža spremeniti? Kje so možnosti? Ormož ima med okoliškimi mesti najnižjo stopnjo brezposelnosti in industrijsko cono, ki jo lahko ponudi vlagateljem, če ti kriteriji tudi štejejo med kazalce gospodarske slike. Če bo država s fiskalno politiko omogočala privlačnost za vlagatelje, bo tudi Ormož imel priložnost le te pridobiti. Problem je, da so vlaganja v državi na najnižji točki vse od osamosvojitve. Poseben problem Ormoža je, da gre za kmetijsko področje, ki ga je dodatno prizadelo zaprtje TSO. S pomočjo bank je treba omogočiti ponovno proizvodnjo na področju TSO. Interes obstaja, in sicer za predelavo škroba v gluten. Sicer pa ima ta regija veliko priložnosti v turizmu.

S slabim gospodarskim položajem je povezana tudi neugodna demografska slika, mladi odhajajo? Kako to zajeziti? Brez posebne skrbi za skladen regionalni razvoj težko. Država je sprejela poseben razvojni zakon za Pomurje in vanj vključila tudi Ormož. Žal le na papirju, sicer pa s figo v žepu. Danes se skladno razvija le Ljubljana, demografsko ogrožena področja so na robu preživetja. Dobra cestna povezava bi pomenila veliko priložnost in bi približala naše področje središču.

Problem je tudi aktualno odlagališče odpadkov, ki mora iz središča mesta. Kaj pa vprašanje regijskega odlagališča odpadkov in sežigalnice na ormoškem koncu? Ste med nasprotniki sežigalnice, čeprav je lokacija na voljo. Zakaj? Ne potrebujemo sežigalnice, zadostuje nam regijski center za ravnanje z odpadki. V tem trenutku gradimo bioplinarno, pa je bila civilna iniciativa proti. Kaj bi šele bilo, če bi se lotili gradnje sežigalnice. Vse opozicijske stranke so za sežigalnico, istočasno pa so bili zaradi skrbi za okolje proti bioplinarni. Problem torej ni ekonomskega izvora, pač pa stanja duha v naši družbi.

Vili Trofenik, Zares

Vili Trofenik, trikrat ste že bili župan Ormoža, zakaj poskušate še četrtič? evrov, vendar prijave iz Ormoža ni bilo nobene. Davčne olajšave za investitorje morajo Vili Temeljni motiv moje kandidature je iskanje možnosti za gospodarski razvoj in na žalost v številnih zamujenih priložnostih, ki jih daje tekoča finančna perspektiva na področju koriščenja evropskih sredstev in zakon o razvojni pomoči pomurski regiji.

Kaj je največji problem Ormoža? Največji problem Ormoža z okolico je brezposelnost, ki nikoli v preteklosti ni bila tako visoka. Ormož se po nespametnem zaprtju nekdanje Tovarne sladkorja Ormož ni nikoli opomogel, poleg tega pa so dnevni migranti izgubili zaposlitev v Ljutomeru (Mura), na Ptuju, Kidričevem in Mariboru. Drugi razlog je v relativno šibkem drobnem gospodarstvu in malem podjetništvu, ki v preteklosti ni imelo podpore za razvoj v industriji oziroma ni bilo ustreznih pogojev za razvoj podjetništva v smislu povpraševanja. Demografska slika Ormoža je neugodna, mladi odhajajo … Se strinjam, pa čeprav je nekaj svetlih točk, kot je tovarna očal Carera-Optyl z več kot tisoč zaposlenimi, Opekarna Wienerberger (največja v Sloveniji in zagotovljeno surovino na dolgi rok) in ne nazadnje vinska klet Puklavec&Friends, ki združuje ormoško in ljutomersko klet oziroma pokriva Ljutomersko-Ormoške gorice. Ormož glede na ponudbo obstoječe delovne sile potrebuje delovna mesta tako v industriji kot ustrezno podporno okolje za razvoj obrti in podjetništva.

Zaradi tega pripravljamo z domačimi in tujimi investitorji na področju opuščene tovarne sladkorja konzorcij za udeležbo na razpisu za gospodarsko infrastrukturo, ki je odprt na ministrstvu za gospodarstvo in na katerem ima Ormož glede na zakon o razvojni pomoči pomurski regiji določene prednosti. Odhajanje mladih je možno omejiti z zagotavljanjem ustreznih delovnih mest in delno tudi s štipendijsko politiko.

Problem odpadkov in regijskega središča za ravnanje z odpadki ter sežigalnice je zelo vroča tema, vaš pogled? Za odlaganje komunalnih odpadkov ima Ormož za slovenske razmere neprimerljivo prednost v izkoriščenem glinokopu na Hardeku. Ormož že zdaj sprejema komunalne odpadke celo z Bleda in mu je v preteklosti uspelo pridobiti predpristopna evropska sredstva za sanacijo deponije v bližini mesta, kjer se letno odlaga od 10.000 do 12.000 ton komunalnih odpadkov.

Čeprav so bili zagotovljeni finančni viri za sortiranje komunalnih odpadkov in za pripravljalna dela za novo regijsko odlagališče oziroma center za ravnanje z odpadki, ki je bil uvrščen tudi v operativni program ravnanja z odpadki, je aktualno občinsko vodstvo zanemarilo to priložnost, ki ni pomembna samo z ekološkega in gospodarskega vidika, ampak daje tudi enkratno možnost za pridobivanje razvojnih sredstev prek ekološke rente in za slovenske razmere relativno nizke cene.