Zelje za prebavo in postavo

Zelje pomaga pri težavah z zaprtjem, razjedi na želodcu, vnetju debelega črevesja, glavobolu, prekomerni teži, kožnim izpuščajem, artritisu, raku na debelem črevesju ... Seveda pa naj bi ga uživali prav vsi, bolj ali manj zdravi.

Zdravilne lastnosti

Zelje je prepolno vlaknin, vitaminov in mineralov: kalija, železa, magnezija, žvepla (od tod značilen vonj oziroma smrad po zelju), bakra, natrija, fosforja in ogromno vitamina C, vitamina B, K, U ... Lahko ga uživamo surovega (v solati) ali kuhanega, največ hranilnih snovi pa je v sveže okisanem zelju, ki s svojimi mikroorganizmi pospešuje presnovo in prebavo ter izločanje strupenih snovi iz črevesja. Njegovo izjemno delovanje na črevesno floro odstranjuje zajedavce in poskrbi za razstrupljanje telesa ter hkrati preprečuje nastanek raka na črevesju, ker se škodljive snovi hitro izločajo iz telesa.

Zelo priporočljivo je tudi pitje soka iz svežega zelja, ki spodbuja delovanje trebušne slinavke in pozitivno vpliva na črevesno sluznico. Vedno mora biti sveže pripravljen, nikoli postan, sicer nastopijo prebavne motnje, lahko mu dodamo nekaj vode ali jogurta, potem ko smo ga stisnili v sokovniku. Kozarec takšnega soka na tešče pomaga pri gastritisu, ulkusu na želodcu, prebavnim motnjam, nespečnosti, vnetim dlesnim in dihalnim potem. Zeljna solata ali kozarec zeljnega soka pomagata pri crkljanju mačka, zeljni listi pomagajo pri zniževanju telesne temperature (obloge iz listov zamenjajte na dve uri), pri oteklinah in pri razširjenih ali popokanih žilah. Obloge iz zeljnih listov naredimo tako, da liste poravnamo z valjanjem, ker se bolje oprimejo površine.

Zelje v prehrani

Jedi, kot so sarma, jota, segedin golaž ali zelje kot prilogo, dobro poznamo, zeljna solata je nepogrešljiva spremljevalka poletja, obstaja pa še veliko drugih načinov, kako pripraviti okusno zeljno jed.