Plesi, ki osvajajo Slovenijo

Salsa

Salsa je temperamenten in živahen ples, v katerem se mešajo kubanske in afriške korenine. Je mešanica različnih ritmov karibskega otočja in severnoameriškega območja (mambo, cha cha, son, guaracha, charanga, danzon, jazz …). O tem, kako je nastal ples salsa, je veliko različnih teorij, prevladuje pa tista, ki pravi, da ima korenine v ritmih kubanskega sona, ki so ga kubanski izseljenci po zlomu Kube ponesli v predmestja New Yorka in Los Angelesa, kjer se je njihova glasba začela mešati s ameriškimi ritmi jazza in bluesa. Za salso je značilno, da se ves čas razvija, spreminja in prepleta s sodobnimi plesi, kot sta reggeaton in hip hop. V Slovenijo je salso kot družaben ples prinesel v Londonu živeči Kolumbijec Elder Sanchez, danes pa je med najbolje razširjenimi novitetami. Tečaje salse ponujajo praktično vse plesne šole, nekatere so se celo specializirale le za stile, povezane s salso in organizirajo mednarodnih festivalov in delavnic.

Swing

Swing kot ples pravzaprav sploh ne obstaja: govorimo o skupini plesov, ki so se v ZDA razvijali ob swing glasbi od konca 20. prejšnjega stoletja. Kot popularno glasbo so jo igrali veliki bendi, nanjo pa so se razvili različni plesi v črnskih skupnostih Harlema. Med njimi za najbolj avtentičnega velja lindy hop, ki je s svojo inovativnostjo in sproščenostjo v primerjavi s takratnimi plesi, kot sta fokstrot in valček, osvajal množice in postal eden prvih plesov, kjer so se navkljub družbenim normam belci začeli družiti s črnskim prebivalstvom. Lindy hop se je ob charlestonu razvijal v nove zvrsti, ki jih danes poznamo pod imenom balboa, jitterbug, shag, boogie woogie, jive idr. V Sloveniji ga pravzaprav ne poznamo šele iz sodobnega časa – naši stari starši se ga spominjajo pod imenom tržačan, saj naj bi ga iz Trsta prinesli k nam ameriški vojaki v času druge svetovne vojne. Swing plese danes večinoma poučujejo društva, redke plesne šole in nekaj posameznikov, kljub vsemu pa imamo na leto vsaj dva mednarodna festivala, na katerih se zbere večina slovenskih swing plesalcev.

Argentinski tango

Posebnost tanga kot družabnega plesa je, da se pleše brez pravil in dogovorjenih korakov, saj temelji na komunikaciji med partnerjema in improvizaciji, zaradi česar je postal tako priljubljen. Pridevnik argentinski je tango dobil predvsem zato, da se loči od evropskega, tj, tistega, ki ga poučujejo v plesnih šolah in ima drugačne principe gibanja in stika med plesalcema. Argentinski tango je v Slovenijo kot samostojna in izvorna oblika prišel pred dvanajstimi leti, danes se njegovi plesalci ali tangeri redno zbirajo na milongah – plesnih večerih, kjer se vrti le tango glasba. Enkrat na leto se odvija tudi mednarodni tango festival, v plesnih šolah pa ne pozabite dodati argentinski, če se želite naučiti avtentičnega tanga.

Capoeira

Ko se združita borilna veščina in ples, dobimo capoeiro, ki naj bi se razvila med afriškimi sužnji, ko so delali na plantažah Brazilije in jim je pomenila neke vrste upor in boj za osvoboditev. Ples poteka v krogu oz. rodi, v katerem se po dva izmenjujejo plesalci, običajno pa jih spremlja živa glasba (najpomembnejši inštrument je berimbau, ki naznani začetek in konec rode), ki jo izvajajo sami plesalci. Temelji na gibih, ki delujejo kot premišljena borba, med katero med plesalcema skoraj ne pride do telesnega stika, saj izvajata namišljene udarce. Namen plesalca je, da prepozna in odgovori na soplesalčeve gibe in ga poskuša spraviti iz ravnotežja. Pri tem so gibi plesalcev videti premišljeno, natančno in gladko. V Sloveniji je prisotna nekaj let, poučuje jo nekaj posameznikov, našli jo boste celo na urniku katere od plesnih šol ali društev.

Zumba

Zumba je v Sloveniji nova plesna ponudba, ki združuje plese na latinskoameriško glasbo (merengue, salsa, cha cha, reggaeton, samba idr.) in fitnes vadbo, kar seveda pomeni, da gre za dinamično gibanje v skupini. Razvila se je v 90. Letih prejšnjega stoletja v Kolumbiji. Namen vadbe ni le ples, temveč tudi pridobivanje kondicije in moči, saj z različnimi vajami skrbi za krepitev mišic posameznih delov telesa. Plesno ni zahtevna, vadba je namreč sestavljena iz enostavnih plesnih korakov. Trenutno je v Sloveniji zelo iskana in popularna vadba, zato jo boste našli na urniku marsikatere od plesnih šol in športnih centrov.

Kizomba Kizomba je prav tako noviteta v Sloveniji, ki se je v zgodnjih 90. letih razvila v Angoli, in združuje prvine argentinskega tanga, sambe in salse. Nastal je iz zouk glasbe, ki je značilna za Portugalsko in je zvrst, v kateri se počasna in čutna glasba meša z afriškimi ritmi. Ples se pleše počasi in nežno, za plesno držo para je značilen precejšen telesni kontakt.

Girokinesis in gyrotonic

Kaj se zgodi, če plesalci potrebujejo posebno vadbo za preprečevanje poškodb pri plesu ali vadbo po njih? To se je spraševal tudi ameriški plesalec Juliu Horvath, ki je sestavil poseben program, v katerem je združil dobre učinke joge, plesa, gimnastike, plavanja in tai čija. Vadba temelji na tekočem gibanju in lahkotnem izvajanju vaj po sistemu celostnega aktiviranja vseh mišic. Nadgradnja sistema z uporabo orodja pa je vadba gyrotonic. V Sloveniji vadbo lahko najdete v katerem od pilates ali fitnes centrov.

Kombo Kombo pa čisto zares ni svoja zvrst plesa, pomeni namreč le kombinacijo plesov. Nastal je iz potrebe po spoznavanju različnih plesno-rekreativnih zvrsti plesa in tudi plesalcem, ki še ne vejo, kateri ples jim je najbolj všeč, zato plesalci na urah komba spoznavajo različne glasbene in plesne zvrsti, bodisi šov plesov ali mešanica hip hopa in latina ali stepa in baleta ali jazz baleta in gimnastike … V Sloveniji boste našli le katero od kombinacij, poučujejo pa jih redke plesne šole, če pa vas to zanima in vas je več, bodo v plesni šoli morda odprli ure po vaših željah.

Odpleši svoje sanje 3D samo v Planetih Tuš!