TOP 10 preganjanih umetnikov

1. Ai Weiwei Trenutno priprtje kitajskega umetnika Aia Weiweia ni prvi umetnikov stik s kitajskimi oblastmi, te je Ai sicer pogosto provociral. Medtem ko ga je v preteklosti policija pretepla tako hudo, da je moral na operacijo glave, je bil novembra lani v hišnem priporu, njegov studio pa naj bi oblasti nadzorovale s kamerami. V začetku aprila so ga pridržali na mednarodnem letališču, domnevno zato, ker ni imel dovoljenja za let v Hongkong, še danes pa njegova družina ni bila uradno obveščena o razlogih za njegovo priprtje. Informacije s Kitajske so različne, od tega, da naj bi bil osumljen utaje davkov, do sumov bigamije in širjenja pornografije prek spleta. K njegovi izpustitvi so že pozvali nekateri državniki in umetniki, kitajski mediji pa se čudijo zahodu, kako lahko "slavi" kršitelje zakona.

2. Pier Paolo Pasolini

Italijanskega filmskega ustvarjalca, pisatelja, kritika in slikarja so pogosto preganjali ali izobčili zaradi njegove odprte seksualnosti. Pri 27 letih je bil obtožen spolnega delikta s 16-letnikom, zato so ga izključili iz komunistične partije, po izidu romana Ragazzi di Vita leta 1955 pa obtožili izdajanja obscenega materiala, knjiga je bila prepovedana. Ko so jo pol leta pozneje vrnili na police, je bila seveda prodajna uspešnica.

3. Andrej Tarkovski

Sovjetski režiser Andrej Tarkovski je svoja največja poetična dela ustvaril zunaj svoje domovine. V Sovjetski zvezi, kjer so vztrajno zavračali njegove prošnje za delo v tujini, mu je v 25 letih uspelo posneti le šest filmov, te pa je bilo lažje videti zunaj Sovjetske zveze kot v njej. Solaris iz leta 1972 so uradno cenzurirali, film Andrej Rublev so v sovjetskih kinematografih vrteli s petletno zamudo, zadnja filma Nostalgija in Žrtev pa je Tarkovskemu uspelo posneti v Italiji in na Švedskem.

4. Owen Maseko

Lani se je v nemilosti zimbabvejskih oblasti znašel umetnik Owen Maseko. Zaradi slike, ki je kritično prikazovala zimbabvejskega voditelja Roberta Mugabeja, je bila njegova razstava po enem dnevu zaprta, Maseka pa so priprli za štiri dni, ker je v Zimbabveju prepovedano žaliti avtoriteto predsednika. Njegova dela so v Zimbabveju zdaj prepovedana, če pa bo Maseko tudi obsojen, ga lahko čaka tudi 20 let zapora.

5. Caravaggio

Slikar zgodnjega baroka Michelangelo Merisi da Caravaggio je na prelomu 16. stoletja šokiral italijansko občinstvo z revolucionarnim slogom. Njegova dela, ki so jih naročale oblasti in bogati zasebniki, so bila odklon od zgodnjih renesančnih slik, saj so verske figure prikazovale v naravni, človeški luči. Za številne v Rimu, Milanu in Neaplju je bil Caravaggio osrednja atrakcija, medtem ko so bili predstavniki Cerkve manj navdušeni nad njegovim opusom. Caravaggio si ni delal usluge niti s svojim vedenjem, saj je bil glasen pivec in zabavljač, več let pa je bežal po polotoku, saj je bil osumljen umora, ki naj bi ga zagrešil v Rimu. Čeprav naj bi bile obtožbe preresne, ga je papež obsodil na smrtno kazen, Caravaggio pa naj bi umrl zaradi vročine.

6. Charlie Chaplin

Legendarni britanski igralec in filmski ustvarjalec je s svojimi filmi zaslovel tudi v Hollywoodu, a takratna ameriška vlada, ki se je bala komunistov, ni bila enako navdušena. Leta 1964 je Chaplin v svoji avtobiografiji zapisal, da se, čeprav ni komunist, ne želi poistovetiti s tistimi, ki jih sovražijo. Ko je leta 1952 odletel v London na premiero, so mu ameriške oblasti dale vedeti, da se bo težko vrnil, zato se je odrekel ameriškemu državljanstvu zaradi "nezdravega ozračja, kjer so liberalno misleči posamezniki lahko izobčeni in obtoženi". Leta 1972 so ga ob ponovni izdaji filma Limelight nagradili z oskarjem in 12-minutnimi stoječimi ovacijami.

7. Paul Klee

V Švici rojeni umetnik je večino življenja preživel v Nemčiji, ko pa se je vzpel Tretji rajh, se je umaknil v rodno Švico, kjer je živel še sedem let. Njegova dela so postala primer nacističnega dojemanja "izrojene umetnosti". Tako so na istoimenski razstavi nacisti razstavili 17 Kleejevih del, ki naj bi bila primeri padca umetnosti, Klee pa je Hitlerjevemu okusu odgovarjal z deli, v katerih je vizualno reproduciral nečloveška dejanja nacističnega režima.

8. Robert Mapplethorpe

Ameriški fotograf Robert Mapplethorpe je zanetil pravo kulturno vojno leta 1989, ko je v svojo razstavo Popoln trenutek (The Perfect Moment) poleg klasičnih portretov in študij cvetlic vključil tudi izjemno nazorne homoseksualne fotografije S & M, prikazane so bile v zamejenem prostoru, ki so ga lahko obiskali zgolj polnoletni. Razstava je brez večjih kontroverznosti preživela gostovanje v Philadelphiji in Chicagu, nato pa si jo je v Washingtonu ogledal republikanski senator Jesse Helms. Ko je ugotovil, da je muzej v Philadelphiji, ki je gostil razstavo, dobil 30 tisoč ameriških dolarjev javnih sredstev za razstavo, je zbral podpise 100 kongresnikov in napisal besno pismo državni agenciji za umetnost. Razstavo so zaprli v Washingtonu, ko pa je gostovala v Cincinnatiju, so direktorja tamkajšnjega muzeja obtožili obscenosti. Mapplethorpa niso nikoli neposredno preganjali, saj je nekaj mesecev pred škandalom umrl, njegova umetnost pa je bila diskriminirana še dolgo po njegovi smrti.

9. Jafar Panahi

Iranski filmski ustvarjalec Jafar Panahi je režiral uspešnice, kot sta Beli balon, za katerega je prejel več nagrad, ter Krog, ki kritizira odnos do žensk v Iranu. Po spornih iranskih volitvah 2009 je bil obtožen vodenja kampanje proti vladi prek lastnih filmov in snemanja filmov brez dovoljenja. Obtožen je bil na šest let zapora in dobil prepoved snemanja filmov ali dajanja intervjujev v Iranu za naslednjih 20 let. Hollywoodski zvezdniki, med njimi Martin Scorsese, Harvey Weinstein in Sean Penn, so sicer podprli kampanjo Amnesty International za izpust režiserja, a ta za zdaj ostaja v zaporu.

10. Slovenski primeri

Tudi pri nas so se nekateri umetniki znašli na sodišču ali v njegovi bližini zaradi svojega ustvarjanja. Najbolj vidni so bili v zadnjih 20 letih romanopisci, med njimi tudi Matjaž Pikalo, ki je bil leta 1999 obsojen na denarno kazen, ko se je tožeči prepoznal v njegovem romanu Modri e, a je bila šest let pozneje na sodišču upoštevana pisateljeva pritožba. Policiste je zaradi opisov v romanu zmotil tudi Goran Vojnović z romanom Čefurji raus, ko so ga zaradi domnevne razžalitve in obrekovanja slovenske policije ovadili, a obravnave, tudi zaradi posredovanja notranje ministrice Katarine Kresal, ni bilo. V pripovedki Ko se tam gori olistajo breze, ki je izšla v knjigi Brede Smolnikar, Zlate depuške pripovedke, so tožnice spoznale svoje starše. Med osemletnim procesom knjige ni bilo v knjigarnah, leta 2007 pa je ustavno sodišče razsodilo v prid avtorici.