Park je, kot navaja SSKJ, negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode.
Tradicija človekovega urejanja zelenih površin je dolga in bogata. Prvi zametki vrtnarstva oziroma negovanih zelenih površin so se pojavili pred približno 10.000 leti, ko se je človek ustalil, in na manjših, z živo mejo obdanih površinah začel gojiti zdravilne rastline. Vrtove so poznale vse antične kulture, med najbolj znane vrtove iz preteklosti pa gotovo spada eno izmed sedmih čudes antičnega sveta – Babilonski viseči vrtovi. V srednjem veku so najbolj izstopali španski vrtovi, na katere je vplivala mavrska kultura. Mavri so iz severne Afrike v Španijo prinesli visoko razvito kulturo urejanja vrtov, postavljali so vodnjake, paviljone in ptičje kletke. Predhodniki današnjih mestnih parkov pa so nastali v Franciji v času baroka (17. stoletje), zato se tudi imenujejo francoski vrtovi. Znameniti versajski vrtovi so bili zgled mnogo grajskim vrtovom po vsej Evropi. Francozom so po koncu baroka sledili Angleži, ki so zmehčali ravne linije ter drevesa in grme začeli saditi v skupine prostih oblik – parki so prvič v zgodovini dobili gričke in postali bolj naravni.
Rast industrijskih mest je spodbudila nastanek sodobnih mestnih parkov, v katerih so meščani našli možnost za stik z naravo, počitek, sprostitev, druženje, piknike, otroško igro, športne aktivnosti, kulturno udejstvovanje in izobraževanje. Mestni parki so pljuča mesta, zato je za življenje meščanov pomembno, da redke zelene površine ne utonejo v morju asfalta in betona. Oglejmo si nekaj bolj znanih mestnih parkov na svetu:
1. Stanley Park, Vancouver:
Čudovit park na robu Vancouvra iz leta 1888 obsega štiri kvadratne kilometre. Vsako leto ga obišče prek osem milijonov ljubiteljev narave, tako drevesnih krošenj kot morske obale in indijanskih totemov.
2. Central Park, New York:
Central park se nahaja v samem centru slovite newyorške četrti Manhattan. Tri kvadratne kilometre velik park s številnimi potmi, otroškimi igrišči in ribniki, ki so ga odprli leta 1857, obdajajo visoki nebotičniki.
3. Hyde Park, London:
Zgodovina najbolj znanega londonskega parka sega v daljno leto 1536. Nastal je po naročilu kralja Henryja VIII., strastnega lovca, ki je na območju sedanjega Hyde Parka lovil jelene. Prvotni park se je skozi stoletja širil in danes si lahko turisti na dva in pol kvadratna kilometra velikem območju ogledajo številne znamenitosti.
4. Park Monsanto, Lizbona:
Lizbonski mestni park na golem griču Monsanto so po letu 1934 z drevesi zasadili okoliški kmetje in zaporniki iz zapora v trdnjavi Monsanto. Nastal je deset kvadratnih kilometrov velik park z endemičnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, poleg tega ponuja številne oblike rekreacije.
5. Park Güell, Barcelona:
Po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudija so 0,2 kvadratnega kilometra velik mestni park Güell v Barceloni zgradili leta 1914. Park je dobil ime po arhitektu Güellu, Gaudíjevem največjem podporniku in oboževalcu.
6. Park Lumphini, Bangkok:
Bangkoški park je nastal na kraljevem ozemlju po naročilu kralja Rame VI. po letu 1920. Danes je 0,6 kvadratnega kilometra velik park javen, v njem pa se nahajajo umetno jezero, številne poti in prva javna knjižnica v mestu. Park je priljubljen med rekreativci vseh vrst, vstop v park pa je prepovedan kadilcem in psom.
7. Park Benhai, Peking:
Cesarski park Benhai v Pekingu, ki meri 0,7 kvadratnega kilometra, je nastal v 10. stoletju. Leta 1911 so ga povezali s Prepovedanim mestom, od leta 1925 pa je odprt za javnost. Sodi med največje kitajske vrtove, v njem pa najdemo več zgodovinsko pomembnih palač in templjev, jezer, kanalov in paviljonov.
8. Park Ueno, Tokio:
Tokijski park Ueno je nastal leta 1924po naročilu japonskega vladarja Taisha na območju nekdanjega templja. V 0,8 kvadratnega kilometra velikem parku najdejo svoj mir številni meščani Tokia, mnogi pa se v park odpravijo, da bi obiskali tamkajšnji živalski vrt, enega od muzejev ali šintoističnih svetišč. Park je dom številnim brezdomcem.
9. Kings Park, Perth:
Območje, kjer se danes nahaja Kraljevi park v Perthu, je imel že med staroselci obreden pomen. Leta 1872 je postal štiri kvadratne kilometre velik park prvi javni park v Avstraliji. Velja za največji park znotraj mesta in za najbolj obiskano točko Avstralije – vsako leto ga obišče več kot pet milijonov ljudi. V parku je turistična infrastruktura, teniška igrišča ter spomeniki borcem iz 1. in 2. svetovne vojne.
10. Park Tivoli, Ljubljana:
Tivoli meri skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom pet kvadratnih kilometrov in je največji in najlepši ljubljanski park, ki sega v samo središče mesta. Odprli so ga leta 1813, svoj pečat pa je v parku pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. V parku so številne sprehajalne poti, fontane in kipi, svoj kotiček pa med številnimi športnimi objekti, otroškim igriščem, ribnikom, botaničnim vrtom, gradovoma in drevoredi najdejo tudi zaljubljenci.
Tokrat smo izpostavili le deset mestnih parkov. Seveda je mestnih parkov vsaj toliko, kolikor je na svetu mest in vsak meščan ima gotovo vsaj en priljubljen kotiček v mestnem parku.
3
