Zakaj Slovenija zaostaja na trgu e-knjig?

Kovač je na današnji tiskovni konferenci ob izidu 148 e-knjige pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi pojasnil, da bo do božiča izšlo še deset knjig, saj se ravno takrat povsod po svetu proda največ e-knjig. "Takrat ljudje testirajo igrače, ki jih je prinesel Božiček, in na to smo se pri MK-ju ustrezno pripravili," je pripomnil.

300-odstotna mesečna rast s statistično "napako" Pri Mladinski knjigi so na tržišče e-knjig resneje vstopili v zadnjem letu in če bi upoštevali zgolj statistične kazalce, bi se lahko pohvalili s 300-odstotno mesečno rastjo prodaje. A če poznamo podatke, da so avgusta v 14 dneh prodali eno e-knjigo, oktobra eno na dan in decembra dve e-knjigi na dan, je to podatek, ki ne vzbuja prekomernega optimizma.

Po ocenah Mladinske knjige v Sloveniji na leto izide pet tisoč novih naslovov knjig v tiskani različici in zgolj 200 elektronskih knjig, zato globalne knjigarne v Sloveniji za zdaj ne vidijo prioritetnega trga. Kovač je prepričan, da je treba za to, da bi v Sloveniji zagotovili resnejšo prodajo e-knjig, izdati vsaj štiri tisoč e-naslovov in glede na podatek, da MK na leto izda 400 knjig, od tega približno sto takih, ki so lahko elektronske, te naloge ne bo zmogla sama. Kot je poudaril Kovač, se v Sloveniji s ponudbo e-knjig ukvarjajo le pri Študentski založbi, za izboljšanje ponudbe, ki bo pritegnilo tudi povpraševanje, pa bi bilo dobro, če bi se za e-pot odločile tudi druge založbe.

Kovač je še poudaril, da v Sloveniji visoki davki na e-knjige (ki so dediščina evropskega problema) in višje licenčnine pri prevodih izničijo prihranek pri tisku in skladiščenju, zato v Sloveniji cene e-knjig ne morejo biti bistveno nižje od cen žepnic. Opozoril je še na visoke rabate Amazona, kjer manjšim partnerjem zaračunavajo okoli 70-odstotne rabate, kar pomeni, da avtorju in založniku od prodaje knjige ne ostane kaj dosti, založnik pa je lahko celo v izgubi.

Ponudba, nakup na en klik in bralna naprava ali aplikacija Spomnil je, da je za razvoj e-trga treba zadostiti trem pogojem. Najbolj ključen je zadostna količina e-knjig, saj izkušnje kažejo, da nihče ne bo kupoval bralne naprave, če nima na razpolago zadostne količine knjig. "Če ni ponudbe, ni povpraševanja," ugotavlja Kovač.

Izrednega pomena je tudi nakup na en klik, kar pomeni, da so uspešne le tiste e-trgovine, ki omogočajo, da že prvi klik omogoča nakup. Vse tiste, ki zahtevajo vnos številke kreditne kartice in varnostne kode, so neuspešne.

Eden ključnih pogojev za razvoj e-trga je tudi bralna naprava in/ali aplikacija. Trg se je v zadnjih šestih mesecih radikalno spremenil, ugotavlja Kovač, saj vedno več ljudi bere na pametnih telefonih in tablicah, kar pomeni, da potreba po posebni bralni napravi, kot so Kindle ali Barnes in Noblov B&N Nook, postaja manjša, kar drastično poceni strošek razvoja e-knjigarne in prodaje e-knjig. "Zato smo na Slovenskem bližje temu, da se bo ta trg začel razvijati, a to bo možno šele takrat, ko bo na voljo več kot 160 e-knjig," je prepričan Kovač.

V Sloveniji le Applova e-knjigarna V Sloveniji imamo za zdaj le Applovo e-knjigarno, medtem ko se Amazon in drugi veliki igralci, kot so Google Play in Kobo, za nas ne zanimajo. Za velike e-knjigotržce so prioriteta države z velikim primarnim in sekundarnim trgom, merjeno s številom ljudi, BDP-jem, stopnjo izobraženosti prebivalstva, obsegom trga tiskanih knjig in razvitostjo spletne prodaje. Zanimiv je tudi podatek, da odprtje lokalne e-trgovine ne pomeni le prevoda spletne strani v slovenščino, pač pa za seboj potegne ogromno administratorskih stroškov, kot so avtorske pravice, davki, pogodbe z založniki, poslovni modeli za knjižnice … Kovač ob tem opozarja, da Slovenija na tem področju vedno bolj zaostaja, saj finančne razmere in stanje duha ne kličejo po tujih vlagateljih.

Med bero e-knjig MK-ja je Kovač izpostavil uspešno aplikacijo 1001 pravljica, ki je nastala po slikanici Lile Prap in je več kot leto dni na voljo v AppStoru (prodanih je že več kot tisoč izvodov) in digitalno priredbo Velikega atlasa Slovenije – Vasko, ki brezplačno ponuja podatke o 60 slovenskih naravnih in kulturnih znamenitostih. Podali so se tudi na polje elektronskih učnih gradiv. Med drugim bodo z januarjem zagnali izobraževalni portal Ucimte.com, ki bo ponudil tudi nadgradnje tiskanih gradiv ter dodatne vsebine za podporo učiteljem. Po raziskavah sodeč je za današnje mlade najučinkovitejši način učenja, tudi zaradi psiholoških in socialnih razlogov, še vedno kombiniranje med elektronskimi in tiskanimi gradivi, je še pojasnil Kovač.