Washingtonski muzej holokavsta odprl nacistični arhiv

Več kot 100 milijonov digitalnih posnetkov dokumentov zadeva več kot 17,5 milijona ljudi. Dokumenti naj bi tistim, ki so preživeli holokavst, in njihovim potomcem pomagali razkriti usode umorjenih družinskih članov. 50 milijonov indeksnih kartic shranjenih v šestih zgradbah Lanskega avgusta je mednarodna služba za iskanje ljudi, ki deluje pod okriljem Rdečega križa, začela dokumente iz Bad Arolsena pošiljati na tri različne lokacije: v washingtonski muzej, izraelski spominski center Yad Vashem in varšavski Inštitut narodnega spomina. Digitalizirali so 50 milijonov indeksnih kartic, ki so bile shranjene v šestih zgradbah. Če bi jih postavili eno poleg druge, bi nastala 25 km dolga vrsta.

Muzej sprejema zahtevke za vpogled v arhiv

Muzej v Washingtonu je prvi od omenjenih, ki je začel sprejemati zahtevke za vpogled v arhiv. Sprejemajo jih na spletni strani in na brezplačni številki.

Direktor muzejskega centra za raziskovanje holokavsta je povedal, da se je muzej za projekt odločil, ko je od mnogih preživelih žrtev holokavsta in njihovih družinskih članov slišal, kako je s psihološkega vidika pomembno, da imajo v rokah kopijo pravega dokumenta. Ta pogosto vsebuje podpis žrtve, ki je največkrat edina vez s trenutkom, ko je bila ta oseba še živa.

V muzeju opozarjajo, da dokumenti - transportni listi, ukazi gestapa, evidence iz taborišč, dnevniki prisilnega dela in knjige umrlih, četudi se tičejo 17,5 milijona ljudi, niso vseobsegajoči in zato ne morejo razkriti usod vseh žrtev holokavsta.

Zavezniki so začeli dokumente zbirati še pred koncem II. svetovne vojne, nato pa so jih predali Rdečemu križu. Od leta 1995 je bil arhiv pod upravo komisije 11 držav, ki so leta 2007 ratificirale sporazum o odprtju arhivov.