Urbane povedke kot odsev človekovih tesnob

O urbanih povedkah in njihovi vlogi za družbeno refleksijo se je v Trubarjevi hiši literature z Ambrožem Kvartičem s filozofske fakultete pogovarjala Maruša Ivančič.

S stališča folkloristične obravnave resničnost povedk ni pomembna, ta igra vlogo v popularni izmenjavi, je povedal Ambrož Kvartič. Za strokovno analizo je pomembno samo dejstvo, da te obstajajo in zakaj jih obravnavajo kot povedni kulturni fenomen.

Pripovedke so del vsakdana, velikokrat se niti ne zavedamo, da jih pripovedujemo. Od govoric se razlikujejo v obliki, ki je sicer ohlapna in nestanovitna, a vseeno. V njej nastopajo liki, katerih pripetljaji pripeljejo do pripovednega vrha, ki se nato izpoje v zaključku. Pri govorici pa gre praviloma za nek običajen stavek, ki se ne razvije v zgodbo.

Povedke opredeljuje prehajanje, zato jih označujejo za migracijske. Prestopajo različna časovna obodbja, tako zaznamujejo različne generacije in se z istimi motivi ter značilnimi lokalnimi podrobnostmi in potezami pojavljajo znotraj različnih kulturnih kontekstov zahodnega sveta, pojasnjuje folklorist. V njih so ubesedeni kolektivne oziroma človekove temeljne tesnobe, strahovi, pritiski in stereotipi.

Konice korneta ne pojeste?

Verjetno se bo marsikdo spomnil zgodbe o koncu korneta sladoleda, ki ga kupite na kepice. Gre za zgodbo, ki je ostala v spominu mariskatere generacije, s to razliko, da je bila lastnost sladoleda seveda pripisana najbljižjemu lokalnemu slaščičarju. Imate navado, da pri sladoledu na kepice zavržete konico korneta? Če da, je razlog za to najbrž urbana povedka. So vam rekli, da si s to konico sladoledar čisti ušeša?

Pogoste povedke, ki se pojavljavljajo pri nas, so vezane na sistem. Obstaja cela vrsta zgodb, kako so ljudje slednjega prelisičili. Ena takšnih je na primer, da je nekomu uspelo zaščititi blagovno znamko z imenom Navadni pralni prašek. Tako je potem lahko tožil vsa podjetja, ki so v reklamah izrekli znameniti stavek: "'Ta in ta' pralni prašek pere bolje od navadnega."

Veliko kroži tudi zgodb o nesporazumih in različni zapletih. Kvartiču je tako nekdo povedal naslednjo: na Dolenjskem, s pripovedovalčevim dodatkom, kjer so ljudje še hvaležni, se je nekdo želel zdravniku zahvaliti za uspešno zdravljenje. Na doma ustekleničeno vino je nalepil etiko, na kateri je bil upodobljen zdravnik, ki je z bosimi nogami tlačil grozdje. Vse bi bilo lepo in prav, če se moški ne bi zdravil zaradi glivic na nogah, se konča pripoved.

Ste slišali tudi za tisto, da je v ljubljanski Pivovarni Union v kotel za varjenje piva padlo že veliko delavcev in je tako nastalo marsikatero pivo z "dodatkom"?

Pri razmišljanju o zgodbah, ki jih pripovedujemo, je zanimivo ravno to dejstvo ter tudi to, zakaj se določena povedka ohrani oziroma sploh obstaja. Zakaj določene prehajajo čez različna okolja, druge pa ostajajo vezane samo na en prostor? Interpretacije za to so predvsem kontekstualne, kar se razlikuje med posameznimi primeri, posploševanje tako ne bi imelo smisla.

Eden od najbolj razširjenih motivov, ki se pojavlja v obeh Amerikah, Evropi in Indiji, govori o mladem dekletu, oblečenem v belo ali črno, ki ponoči na odmaknjenem kraju štopa. Nekaj časa po tem, ko jo voznik sprejme v svoj avto, dekle izgine.

Svojo upodbitev je zgodba dobila tudi v popularni kulturi, v ekranizirani obliki na primer, v Sloveniji pa jo je raziskovalec do zdaj zasledil na petih lokacijah, kjer naj bi se dekle pojavljalo. In sicer na Primorskem, v tunelu Karavanke, v Zgornji Savinjski dolini pri Solčavi, v Novem mestu in Hudi luknji, na Hrvaškem pa v Istri v tunelu Učka.

Urbane legende, ki strašijo ali pa vsebujejo elemente nenavadnosti, gnusnosti in neverjetnosti, ponavadi krožijo med mladimi. Študentski domovi so intezivno mesto za njihovo izmenjavo, pravi Kvartič, ki še pojasnjuje, kako se zgodbe širijo. Seveda tako z ustnim predajanjem kot tudi prek medijev in sodobnih komunikacijskih poti. Tako obstaja vse več spletnih strani, na katerih zbirajo tovrstne urbane fabule. Ena takšnih je na primer spletna stran Snopes, kjer so zgodbe tudi tematsko klasificirane.