Umrl kipar Janez Lenassi

Lenassi je sodil med pomembne slovenske kiparje starejše generacije. Z občutkom za monumentalnost, tako v izvirni zamisli kot tudi kasnejši izvedbi, je ustvaril vrsto spomeniških obeležij, javnih skulptur ter malih plastik. Prejel je nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado Janez Lenassi, rojen leta 1927 v Opatiji, je študiral kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1956 končal še kiparsko specialko. Za kiparski opus je prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in stanovsko Jakopičevo nagrado leta 1981. Ob kiparjevi 80-letnici je Galerija Herman Pečarič iz Pirana, kjer je kipar živel in ustvarjal, oktobra lani pripravila tematsko razstavo, ki se je osredotočila na njegovo simpozijsko plastiko. Lenassijev obsežen kiparski opus so sicer vidno določale dognane spomeniške realizacije. Uvrščali so jih v skupino abstraktnih kiparskih spomenikov.

Ustvarjal je skulpture z geometrijskimi reliefnimi oblikami, secesijsko figuraliko, abstraktno telesnostjo v kamnu. Lenassijev opus šteje prek trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). V 60-ih in 70-ih letih se je ukvarjal tudi s gledališko scenografijo.

Kipar je svoj posluh za simbiozo skulpture ali kiparsko-arhitektonskega projekta z njenim okoljem, naravo, vseskozi dopolnjeval s pretehtano izbiro kiparskega materiala, pri čemer je izstopala njegova občutljivost za izrazne posebnosti danih gradiv, pa naj gre za beton, glino, les, železo, jeklo ali kamen, so zapisali v galeriji.

Pobudnik Forma vive Skupaj z Jakobom Savinškom je bil Lenassi leta 1961 pobudnik ideje mednarodnih kiparskih simpozijev v Sloveniji, imenovanih Forma viva. Obalne galerije Piran so lansko srečanje na Seči posvetile prav njemu. Kot častni udeleženec simpozija je sodeloval pri izboru avtorjev.

Ena zadnjih Lenassijevih stvaritev je bil spomenik Slavolok samostojnosti, ki so ga slovesno odkrili oktobra lani, ob 16. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz koprskega pristanišča in 50. obletnici Luke Koper.