Sobota,
1. 6. 2013,
14.22

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Sobota, 1. 6. 2013, 14.22

8 let

Tri prste pod popkom je čisto nov svet

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Ob premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču.

Povej mi, kako se ljubiš in povem ti, kdo si, zveni malce prirejen stari pregovor. Maruša Geymar Oblak, Ivan Godnič , Tina Janežič, Kaja Janjić in Matic Bobnar vedo, kako naj bi to šlo pri Slovencih.

Oziroma, kako bi si želeli, da gre, pa ne gre. In kako gre, pa menda ni dobro. Ekipa Treh prstov pod popkom je pod drobnogled vzela ne le slovenske seksualne navade, temveč najbolj izrazite lastnosti naroda, ki je s svojo slovansko dušo »odraščal« pod germanskim vplivom, in motive za svoje točke iskala prav v tej fuziji vplivov in včasih nasprotujočih si lastnosti. Strah, hrepenenje, zavist, malomeščanstvo, strast, sram, patriotizem in samouničevalnost, šovinizem, dominantna mati - manjvrednostni kompleks, gostoljubnost … so se izkazali za dragocen kabaretski material, s pomočjo predelave teh motivov pa je nastalo zabavno gradivo, ki vsakogar izzove, da pogleda resnici v oči – ali če hočemo – pod krilo.

Za izhodišče je kabaretu – duhovito in ter besedno in telesno erotično predstavo je režirala Maruša Geymar Oblak - služilo skrito, prikrito v erotični fantaziji Slovencev, navdihuje se namreč pri slovenski kvantaški ljudski poeziji. Ta je bila v našem ljudskem izročilu vedno navzoča, a je veljalo, da je pohujšljiva in brez estetske vrednosti. Prežeta je s stereotipi, humorjem, z ironijo in grotesknim, namenjena pa zabavi. Njen erotični vitalizem se napaja v poveličevanju ljubezenskega akta in v želji po blažilnih učinkih spolnosti. Ne smemo pa spregledati njene subverzivnosti, saj je bilo uživaštvo, ki ga opeva, v nasprotju z uveljavljenimi družbenimi normami in moralo. Kvantaške poskočnice – predloga točkam, ki so jih igralci izbrali iz najbolj radoživih nagibov – bodo v kabaretu Tri prste pod popkom izhodišče za luciden pogled na naš prostor, njegovo zgodovino in dediščino, pa tudi na našo sedanjost.

Historični, narodnjaški in današnji, v borbo za kruh, status in udobje usmerjeni Slovenec si v kabaretu mirne duše podajata roke. Morda je današnji bolj izobražen, bolj prefinjen, kultiviran, a priznajmo si, pripovedovanje kosmatih šal je priljubljena družabna dejavnost tudi v najbolje opremljenih pisarnah, ljudske veselice so še vedno dobro obiskana slavja, ki niso namenjena zgolj ljudem, temveč tudi bogovom vina in plodnosti, in ljudstvo se tam še vedno predaja zakonolomskim afericam in spočenjanju nezakonskih otrok.

V žgečkljivi »pogrošnosti« je veliko resnice, le da je povedana grobo in neposredno. Prek kvantaške ljudske poezije je mogoče podati svojevrstno sociološko študijo našega prostora. Ta seveda ne bo obsegala zgolj ljudskih besedil in njihove interpretacije, temveč tudi druge motive iz zakladnice ljudskega izročila, kreativno predelane v interpretaciji in kodi kabareta, tako da bo zajela refleksijo današnjega časa.

Erotične poskočnice so izhodišče za luciden in radoživ pogled na naš prostor, njegovo zgodovino in dediščino, na vplive severnih, zahodnih ali južnih sosedov, ki so pustili svoj pečat v naših narečjih, besednjaku, plesih in narodnem temperamentu, na nas same.

Predstava, ki se je pevsko in z gibalnim in situacijskim gradivom lotila tako kompleksne naloge, kot je študija latentnega v erotiki Slovencev, ljudskih mehanizmov za odvajanje »odvečne pare«, včasih otroško neposrednega in včasih starčevsko sarkastičnega pogleda na telo, spolnost, odnose med spoloma in erotične fantazije, je brez dvoma široko polje, poligon za situacije, v katerih se je lahko izživela igralska, gibalna in pevska energija igralske zasedbe. Maruša Geymar Oblak blesti tako v petju kot igri, Kaja Janjić je odplesala najboljši striptiz, ki smo jih doslej imeli priložnost videti v slovenski javnosti, Iva Godniča bi morali zaradi najbolj pristne interpretacije tega, kako in kaj je treba početi z nemarnimi gibi v glavi in pod popkom, povabiti, da nam enkrat na teden oddeklamira izjmeno poučno stopetdeset let staro pesem – njegovo izvrstno petje je iz onostranstva maltene prebudilo tudi Klausa Nomija, Tina Janežič je vsestranska in Matic Bobnar zapeljiv mladi nadarjeni mož, ki iz svojih londonskih izkušenj precej dobro ve, kako se streže kabaretu.