Svet za kulturo o kulturnih vsebinah na javni televiziji

Med drugim je bilo veliko rečenega o komercializaciji programskih vsebin RTV in premiku kulturnih vsebin v pozne večerne ure. "Kultura ima svoje mesto in pomen v celem spektru. Ni je možno getoizirati terminsko ali programsko v neke zaprte oddaje in že naprej računati na omejen krog potencialnih gledalcev," je presodil Pipan. Neke vrste sožitje ali dialog popularnih in zabavnih vsebin ter zahtevnejših vsebin na javni televiziji se mu zdi mogoč. Čander meni, da se RTV ne sme prilagajati domnevnemu množičnemu gledalcu Član sveta Mitja Čander izhaja iz predpostavke, da je namen javne televizije profiliranje javnosti, ne pa prilagajanje domnevnemu množičnemu gledalcu. Javni televizijski program zato po njegovih besedah "ne more temeljiti na vsakodnevnem referendumu in kvantiteti, ampak na zasledovanju demokratičnosti mišljenj in kreativne dinamičnosti, ki sta temeljna postulata vsake demokratične družbe".

Marginalizacija kulture znotraj informativnih vsebin

Čander je opozoril, da v zadnjem obdobju prihaja do očitnega zamika oddaj s kulturno vsebino v pozne večerne ure, prav tako pa je opaziti marginalizacijo kulture znotraj informativnih vsebin. Čander je menil, da kultura sodi v informativni blok med 19. in 20. uro, tako kot vreme, šport in ostala področja.

"Marginalizacija kulturnih vsebin na silo uvaja nek elitizem," je menila novinarka Dela Ženja Leiler. Pojasnila je, da je na ta način kultura namenjena le ožjemu segmentu gledalcev, ki so pripravljeni celo noč prebedeti, da te oddaje vidijo. Leilerjeva je poleg tega ocenila, da je na javni televiziji absolutno preveč nestrpnega dialoga.

Milosavljevič: Kulturo izriva zabava Čander je spomnil tudi na ukinitev številnih oddaj, namenjenih kulturi, npr. Magnet. Prav tako so gledalci priča uniformiranju glasbenega programa, ki poudarja narodnozabavne in popularne vsebine, vse manj prostora pa posveča ostalim zvrstem. Kot primera je navedel ukinitev oddaj Izza odra Braneta Rončela in Aritmije.

Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede je opozoril, da kulturne vsebine iz osrednjih terminov najpogosteje izrinejo zabavne in ne druge javno-medijske vsebine.

Možina: Beležimo petodstotni porast kulturnega programa

Direktor TV Slovenije Jože Možina meni, da oddaja Osmi dan s tem, ko je premaknjena na pozni večerni termin, ni marginalizirana. Po njegovih besedah ima sedaj celo več gledalcev. "S tem, ko smo jo premaknili na 23. uro, smo jo v bistvu ohranili," je dejal. Glede na lansko leto, tako Možina, beležijo petodstotni porast kulturnega programa. Povečal se je namreč obseg igranih, dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, stagnirajo pa verske in aktualne oddaje.

Dean Komel: Z vsebinami ustvariti gledalstvo Po besedah Milosavljeviča mora priti javna televizija do čim širšega kroga gledalcev. Spomnil je na znani slogan televizijske mreže BBC, ki pravi, da "mora javna radio-televizija ustvariti dobre programe na popularen način ter popularne programe na dober način". Dean Komel s Filozofske fakultete se je glede prilagajanja vsebin gledalcem po kriteriju gledanosti vprašal, če ne bi bilo bolje storiti obratno - z vsebinami ustvariti gledalstvo.

Dekleva je bil kritičen do programskega sveta zavoda S Komelom se je strinjal urednik otroškega in mladinskega programa na RTV Milan Dekleva. Predlagal je, da bi tri programe javne RTV oblikovali tako, da bi bil eden od njih naravnan na vse kulturne, izobraževalne in druge vsebine nacionalnega pomena, ostala dva pa bi dobila drugo podobo. Dekleva je bil kritičen do programskega sveta zavoda, ki da je "veliko telo, ki se zgublja v nekih formalnih zadevah, ki nimajo nobene zveze z aktivnim oblikovanjem vsebinske vloge tega javnega zavoda".

Stane Granda je pozdravil idejo Dekleve

Predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda je pozdravil idejo Dekleve, da bi programe javne RTV preoblikovali tako, da bi morda dobili televizijski kanal s podobno vsebino kot jo ima nemški Arte. Prav tako se je strinjal s tem, da morajo pomembni kulturni dogodki v osrednjih programih dobiti nekaj sekund. Osebno se zavzema zato, da se pri produkciji bolj angažira mlade.

Jani Virk je opozoril na finančno past Urednik UPE kulturnega in umetniškega programa Jani Virk je opozoril na finančno past, v kateri se je znašla javna televizija in zato ne uspe uresničiti vseh projektov, ki so za kulturo pomembni. Opomnil je, da imajo stalno težave pri produkciji, prav tako pa so nezadovoljni ljudje.

"Imam vtis, da je v tej hiši vedno težje ljudem, ki imamo neko ustvarjalno ambicijo," je dejal član sveta Miran Zupanič. Virk je nadalje opomnil: "V javnem interesu je narediti nekaj, da bo javna RTV bolje delovala".