Slovenski dnevi knjige: Začetek in prvi dogodki

Večdnevna prireditev bo svoj vrh dosegla 23. aprila, na svetovni dan knjige. Prireditev slovi po raznolikih dogodkih, danes so denimo predstavili revijo Litterae Slovenicae, govorili so tudi o mladinski književnosti. Türk verjame v slovensko knjigo Türk je na odprtju 13. slovenskih dnevov knjige dejal, da verjame v slovensko knjigo, ki zagotavlja kvaliteto "našega razmišljanja, intelektualnega ustvarjanja in razvoja". Po predsednikovih besedah je bila v zadnjem stoletju knjiga osrednje sredstvo kulturnega razvoja slovenskega naroda in duhovnega vzpona. Tako bo tudi v prihodnje, "ničesar nas ne sme biti strah, ne smemo se bati niti tujih vplivov niti elektronskih in vizualnih medijev".

Simoniti opozoril na pomembnost višje bralne kulture

Minister za kulturo Vasko Simoniti je med drugim opozoril na pomembnost višje bralne kulture, ki je ni mogoče dosegati brez kontinuiranega dela. Na ministrstvu za kulturo si prizadevajo za dvig bralne kulture, v ta namen podpirajo vrsto dejavnosti, med drugim so ustanovili tudi Javno agencijo za knjigo RS, ki je dober obet za bralce, avtorje in kupce knjig.

V enem letu v Ljubljani odprti dve knjižnici Svoje zasluge na področju knjige je pridal ljubljanski župan Zoran Janković, saj so v enem letu v Ljubljani odprli dve knjižnici, medtem ko je predsednik Strokovnega združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije Mitja Zupančič obnovil želje izpred leta dni, med drugim, da bi agencija za knjigo začela delovati ter da bi številčno stanje založnikov in knjigotržcev naraslo v prid slednjih.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Slavko Pregl, ki je organizator Slovenskih dnevov knjige, je predsedniku države zaželel, da še naprej ostane tako dober bralec in ljubitelj knjig, saj je to zagotovilo za njegovo polno razumevanje ustvarjalnega loka od pisateljev do bralcev.

Podelili dve nagradi Na odprtju Slovenskih dnevov knjige so podelili dve nagradi. Na natečaju DSP in revije Sodobnost za kratko zgodbo je zmagal Mitja Šegina s Prepisovalko sreče. Nagrada za najboljši esej, prav tako v vrednosti 1000 evrov, je pripadla Mihi Pintariču, ki je napisal esej, "refleksijo z izrazitim osebnim pečatom", z naslovom Gledališče in etika.

45-letnica "društvene" revije Litterae Slovenicae

Takoj po odprtju Slovenskih dnevov knjige je na DSP že potekala predstavitev "društvene" revije Litterae Slovenicae, ki letos obeležuje 45-letnico obstoja. Namenjena je približevanju slovenske literature bralcem v tujini. Urednik Lenart Zajc je na predstavitvi spomnil, da od lani pozornost posvečajo izključno živečim avtorjem, ki lahko učinkoviteje prispevajo k promociji slovenske besede.

Revija je začela izhajati leta 1962 s francoskim imenom "La Livre Slovene". Že od samega začetka je namenjena izdajanju prevodov slovenske literature, s tem da so poprej v uredništvu več pozornosti posvečali delom odmevnih, po večini že preminulih slovenskih avtorjev.

Z letom 1991 je revija začela izhajati v novi podobi. Med avtorji literarnih tekstov, objavljenih v reviji, je moč poleg Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka in Daneta Zajca zaslediti tudi odmevnejše sodobne slovenske avtorje, kot so Milan Dekleva, Boris A. Novak, Boris Pahor, Drago Jančar, Andrej Blatnik in številni drugi. Osrednji dogodek ob jubileju revije bo 20. maja, ko bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo Prvih 45 let Litterae Slovenicae.

Okrogla miza: Svetost besede pri otroku Na Društvu slovenskih pisateljev je potekala okrogla miza na temo Svetost besede pri otroku. "Otroci besed ne uporabljajo v smislu komunikacije, temveč imajo do njih igriv odnos. Jemljejo jih kot možnost za prisvajanje sveta. S tem beseda postane nekaj posebnega - svetega," je dejal Marko Kravos. Po njegovih besedah "mali človek" v tej vlogi postane neke vrste stvarnik. Z jezikovnimi sredstvi si odpira svet, ki ga obdaja, je dodal pesnik in avtor mladinske literature. Literarna zgodovinarka dr. Meta Grosman je ob tem dejala, da ima jezik pri otroku "najprej vlogo orodja".

Na vprašanje povezovalke okrogle mize Janje Vidmar, ali je mogoče svetost besede združiti s svetim kot pojmom božanskega, je pisateljica Aksinija Kermauner odgovorila, da je tudi zanjo beseda prvenstveno orodje. Uporabi ga tedaj, ko želi misli in čustva nekomu posredovati. Svetost besede v otroški literaturi je po njenih besedah to, da otrok svet okoli sebe dojema skozi besede in da tisto, kar prebere, nanj vpliva.

Prireditve tudi v drugih slovenskih krajih Sicer pa je prireditev vseslovenski dogodek, knjigo te dni častijo tudi v Mariboru, Novem mestu, Celju, Velenju, Kopru in nekaterih manjših krajih.