Četrtek, 16. 10. 2008, 15.53
9 let, 2 meseca
Simpozij ob 150-letnici rojstva Ignacija Borštnika

Vendar pa Boršnik ni bil le igralec ampak tudi režiser, pisatelj, pesnik ter pedagog. Tako celovito je bil predstavljen na simpoziju v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je rodil pred 150 leti.
Čeprav sredi Cerkelj še vedno stoji rojstna hiša Ignacija Borštnika, je spomin nanj kar dolgo časa v ljudeh živel le v zabrisani zavesti, javno pa ni bil deležen večje pozornosti, je opozoril cerkljanski župan Franc Čebulj. Bolje so se ga spominjali drugod po Sloveniji, zlasti v Mariboru, kjer osrednje gledališko srečanje že 43 let nosi njegovo ime.
Spomin se je začel buditi ob ustanovitvi samostojne občine Cerklje na Gorenjskem, ki je leta 1999 začela praznovati občinski praznik 23. septembra, na dan smrti Ignacija Borštnika. Kasneje so pred šolo uredili spominski park z njegovim kipom, lani pa še moderno kulturno dvorano, ki so jo poimenovali Kulturni hram Ignacija Boršnika. Letos so se okrogle obletnice njegovega rojstva v cerkljanski občini spomnili s posebnim simpozijem, ki so ga pripravili kot uvod v petkov začetek Borštnikovega srečanja.
V njegov program je letos vključena tudi uprizoritev Borštnikove ljudske igre Stari Ilija, ki so jo že leta 2003 pripravili v igralski družini Pod Lipo iz Adergasa. Spektakularno ambientalno uprizoritev v režiji Silva Sirca si je ogledal tudi igralec Tone Partljič, ki je prepričan, da je Borštnikova igra Stari Ilija najboljša ljudska igra do del Frana Saleškega Finžgarja. Zato je opozoril, da je bila Borštnikova dramatika v slovenski literaturi po krivici spregledana.
"Mene kot igralca bolj kot vse drugo zanima, kakšen je bil Borštnik na odru," je dejal Bibič in glede na vse, kar je izvedel o Borštniku poudaril, da takrat, ko je stopil na oder ni igral vloge ampak postal ta oseba. Opozoril pa je še na eno značilnost Borštnikovega igranja, in sicer da je igral s hrbtom. "Mi smo vsi vajeni igrati z obrazom v dvorano, Borštnik pa je prišel na oder tako, da so gledalci na njegovem hrbtu videli vsako mišico in opazili vsak trepet," je pojasnil.
Njegovo igralsko nadarjenost je opazil Ivan Hribar, ki je bil tedaj njegov nadrejeni v banki. Borštniku je utrl pot do gledališča, kjer se je mladi igralec izkazal. Tako da danes velja za prvega slovenskega poklicnega igralca in utemeljitelja modernega slovenskega gledališča. "Gledališki igralec pa že vse od časov razsvetljenca Antona Tomaža Linharta velja za steber slovenske gledališke in siceršnje kulture," je prepričana Kreftova, ki je skupaj z Ivom Svetino spomnila tudi na Borštnikovo odločitev za odhod v Zagreb, kjer je na odrih služil kar četrt stoletja.