Sreda,
8. 12. 2010,
10.20

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 8. 12. 2010, 10.20

8 let, 8 mesecev

"Preživljanje s klasično glasbo je podobno loteriji"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Tako pravi Anja Bukovec, ki se v glasbi počuti domače že od mladih nog, a zna preživeti dan tudi brez violine. Dama, ki ljubi "rahlo odpičene stvari" in skrbno varuje svoje zasebno življenje.

Čez dobra dva tedna vas čaka tradicionalni božično-novoletni koncert v dvorani hotela Union. Že čutite vznemirjenje? Seveda, prav fino vznemirjenje! Zelo se ga veselim, program bo spet nekoliko drugačen in na odru mi bodo družbo delali čudoviti glasbeniki in kolegi: Terrafolk, Simfonični orkester Domžale ̶ Kamnik, dirigent Simon Krečič. Predstavili bomo kar nekaj svežega programa in tudi dve krstni izvedbi: Vi(o)linsko pravljico Gašperja Jereba in skladbo Svetloba in voda avtorja Danijela Černeta ̶ Mystice. Pa še kaj se bo našlo.

Kolikšen zalogaj predstavlja priprava takšnega koncerta? Ponavadi začnem o programu razmišljati že na začetku leta. Zmeraj se rada poigram s kakšno novo idejo in zanimivimi gosti. Tako da celoten projekt zori in raste celo leto, piše se novo glasbo, zaključuje pa se zadnjih nekaj mesecev.

Kdaj ste odkrili, da je violina vaša strast in verjetno tudi vaše življenje? Že kot deklica sem se v glasbi počutila doma, tako da se za raznimi vprašanji, kot so kdaj in kako, niti nisem ukvarjala. Sem se pa zgodaj odločila, da želim z glasbo živeti.

Vsak, ki se želi profesionalno ukvarjati z neko dejavnostjo, mora žrtvovati delček življenja, da se lahko popolnoma posveti svoji karieri. Katera je bila vaša največja žrtev? Ničesar mi ni bilo treba žrtvovati. Mislim, da če ima človek to srečo, da lahko dela nekaj, kar ima rad, je to največje darilo. Vse, kar sodi zraven, sprejmem in ne jemljem kot žrtev.

Kakšno je vaše mnenje o danes tako priljubljeni kombinaciji klasične in pop glasbe? Crossover glasba je zelo popularna in, iskreno povedano, me niti ne moti. Sama se tega sicer ne bi lotila, ker mi preprosto ne leži. Še zmeraj menim, da je klasična glasba sama po sebi dovolj zanimiva in raznolika.

Ali se je v Sloveniji mogoče preživljati izključno s klasično glasbo? Kot samostojni umetnik zagotovo zelo težko. Malo je podobno loteriji. Ampak se pa trudimo.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi dan minil brez violine? Večkrat si vzamem kakšen prost dan, je nujno potrebno. Da si prevetrim glavo, mišice in si vzamem čas za regeneracijo. In pa seveda prijatelje.

Nekoč ste dejali, da je oder vaš najljubši peskovnik. Kdo so vaši naljubši "kompanjoni" v peskovniku in kateri je vaš najljubši tovrstni peskovnik? Moj peskovnik je velik in vsak nastop je pomemben, pri "kompanjonih" pa gre v prvi vrsti za to, da se s svojim glasbenim partnerjem tudi kot človek dobro razumeš. Vsekakor je to intimen odnos in če ga vse strani lepo negujejo, igramo na koncu boljše in smo drug drugemu navdih.

Kje je bil najbolj nenavaden kraj za koncert in ali je še kakšen bolj nenavaden na obzorju? Eden bolj nenavadnih krajev za koncert je bila vsekakor Catacomb church v mestecu Coober Pedy v Avstraliji. Cerkvica je pod zemljo sredi avstralske puščave. Tudi nastop sredi maneže v Lipici je nekaj posebnega. Prepričana sem, da bo v prihodnosti še kar nekaj nenavadnih krajev. Rada imam rahlo "odpičene" stvari, pod pogojem, da so zagotovljeni profesionalni pogoji za izvajanje.

Ko smo že pri Lipici, baje ste razmišljali o dobrodelnem koncertu za lipicance. Zakaj ravno lipicanci in ali ste razmišljali tudi o organizaciji koncerta za delavce, ki so ostali brez služb? V zadnjem času sem bolj razmišljala o dobrodelnem koncertu sama zase.

Pravite, da vam je ljubše zahtevnejše občinstvo? Zakaj? Ne gre za zahtevno občinstvo, temveč za odprto občinstvo, ki z mano deli energijo koncertnega večera. Vsekakor pa imam veliko raje občinstvo, ki pride uživat, ne pa vihat nosove.

Ali pripravljate kak duet s pevcem? Ne, zaenkrat ni nič v načrtu.

Leta 2008 ste nastopali za britansko kraljico, lani za predsednika Türka. Kaj se obeta v prihodnje? Oba omenjena nastopa sta bila zame velika čast. Vendar pa je občutek isti, kot če nastopam pred svojo publiko. Enaka mera odgovornosti in želje, da uživajo. Se pa takih dogodkov ne da načrtovati.

Kakšna fizična in psihična kondicija sta potrebni za nastope? Zelo pomembno je poskrbeti zase, fizično in psihično. Sama se redno ukvarjam s športom in preizkušam razne sprostilne tehnike. Zdi se mi, da bi to morala biti ena glavnih stvari v izobraževanju glasbenika in pomembna smernica na njegovi poti. Vsi vedo, da je treba vaditi, redko kdo pa poskrbi tudi zato, da telo zdrži vse te napore.

Si kdaj, za delček sekunde, zaželite da bi počeli kaj drugega? Seveda se včasih zgodi tudi to, vendar zaradi zunanjih dejavnikov, ki s samo glasbo nimajo nobenega opravka. Tako da konec koncev to nima nobene vrednosti.

Ali radi poslušate svojo glasbo, v njej uživate ali vidite napake? Sebe spoh ne morem poslušati. Načeloma slišim samo ponesrečene trenutke. Žal. To je včasih prav naporno.

Na koncertih vedno blestite v modnih kreacijah? Kako se oblačite zasebno in kakšen imate odnos do najnovejših modnih smernic? Jih spremljate? Pri koncertnih oblačilih sta zame v prvi vrsti pomembna udobnost in funkcionalnost, potem šele vse drugo. Vesna Mirtelj, moja modna kreatorka in stilistka, že zelo dobro pozna moje želje, kar zadeva udobje, ki jih potem združi v nekaj zanimivega in lepega. Zelo sem vesela, da se v tem delu svojega poklica lahko zanesem nanjo, da bo poskrbela za piko na i na koncertu. Modne smernice me sploh ne zanimajo, nosim, kar mi je všeč in v čemer se dobro počutim.