Premiera Samuraja: ko zajoka tudi WFC borec

Dokumentarni film o Denisu Porčiću, ki je znan tudi kot raper Chorchyp, je preplet ljubezni do glasbe in strasti do borilnih veščin. Film Chorchyp: The Way Of The Samurai je izpoved glasbenika, njegove družine, kjer imela močno vlogo njegova mama, ki ji v filmu pripada tudi nekaj najbolj duhovitih besed, in njegovih prijateljev – bratov. Skozi fotografije iz otroštva, ko je bil Denis že oboževalec Bruca Leeja, nas dokumentarec popelje do mladosti, ko si je želel tlakovati pot raperja 2Paca, vidne spremembe telesne konstitucije, ki jo duhovito opiše prav mama in ošvrkne še njegove tatuje, do prve WFC borbe, v kateri se zgodi velik preobrat. "Se bom kar stran obril, da ne bom jokal," je po končani premieri povedal vidno ganjeni Denis: "Veliko ljudi misli, da fighterji ne jokamo, ampak vsi jokajo, samo razlika je v tem, da eni to upamo pokazati." Po premierji je bil nad videnim navdušen:"Vesel sem, to je zame srečen trenutek. Predstavljal sem si, da bi enkrat imel kakšen dokumentarec, tam nekje pri 70. letih, če bi jih dočakal, evo, pa se mi je to zgodilo že pri 30 letih," in dodal, da bi morda dodal še naslednja dva boja, v katerih se je videl njegov borbeni napredek. Denisa v začetku decembra čaka četrti boj.

"Film ima dobre temelje" Film si je prišel ogledat tudi ultramaratonski plavalec Martin Strel, ki je podal svojo oceno: "Zanimiv je bil, veliko razmišljam o tej zgodbi, ki me je presenetila, saj pred tem nisem toliko poznal tega fanta. Presenetil pa me je konec, v bistvu se takrat zgodba konča." Strel pa je naredil tudi krajšo primerjavo s svojim filmom in dodal nekaj napotkov: "Moj je bil narejen po ameriško. Trda bitka bo plasirati na festivale, film ima dobre temelje, ampak mislim, da ga je potrebno malo skrajšati, vsaj Američani ga bi, da bi dobil na efektivnosti in nekoliko preveč komentarjev je, zato zgubi na moči. Potrebno ga bo tudi malce skrajšati."

Svojega prijatelja iz produkcijske ekipe je prišla podpreti tudi oblikovalka Nina Šušnjara, ki je med filmom jokala: "Ful dober. Čutila sem z Denisom, tako da sva s sestro kar dvakrat jokali med filmom. Na koncu je zelo dobro povedal, da so ga mediji drugače prikazali kot je v filmu, kjer smo ga zelo dobro spoznali." Oblikovalka je še prikimala vprašanju, če v Sloveniji manjka biografij: "Meni so biografije velika inspiracija, tako da tega res manjka. Iz njegovega filma se lahko marsikaj naučimo o vrednotah in na koncu se lahko zamislimo."

"Film bo gostoval na festivalih" Član produkcijske ekipe Singing Eye Bojan Dovrtel pa je opisal pot filma: "Na filmskem festivalu Sundance smo na čakanju - dan D bo 5. december, če ne bo tam, bo pa kje drugje. Naša želja so vsi slovenski festivali, gremo tudi na hrvaški festival v Paklenico. Film je narejen festivalsko, ne komercialno, tako da ga v kinih ne vidimo, ker je festivalsko občinstvo veliko bolj hvaležno." Dovrtel je še povedal, da je bilo snemanje več kot delo, ampak druženje: "Snemanje se je začelo 16. oktobra in je trajalo do decembra. To je bilo N izletavanj, Kranjska gora je postala naš drugi dom. Super je bilo, odlična sinergija in veliko zafrkavanja." Medtem ko je drugi član ekipe Klemen Razinger povedal, da mu je predno so se premierno pognali koluti močno delala srčna pumpica, pa je bil Dovrtel suveren, da so vedeli, kako dober material so imeli.