Na Fabuli tudi poljski pisatelj Andrzej Stasiuk

Potem ko sta festival že obiskala madžarski pisatelj Peter Nadas in škotski književnik, bookerjev nagrajenec James Kelman, bodo ljubitelji literature drevi ob 19. uri v dvorani Lili Novy v CD lahko prisluhnili pogovoru z Andrzejem Stasiukom.

Pogovor s Stasiukom in pisateljem Janijem Virkom bo v Cankarjevem domu povezovala Maša Guštin. V torek, 28. januarja, bo pisatelj ob 20. uri gostoval tudi v novomeškem LokalPatriotu, kjer se bo z njim pogovarjala Stanka Hrastelj.

Eden najbolj priljubljenih poljskih pisateljev

Stasiuk, ki se je rodil leta 1960 v Varšavi, sodi med najbolj cenjene in priljubljene poljske pisatelje srednje generacije, njegove knjige pa so prevedene v skoraj vse evropske jezike. Ukvarja se tudi z založništvom. Skupaj z ženo vodita družinsko založbo Czarne, ki izdaja izključno sodobno poljsko in srednjeevropejsko literaturo.

Za svoje književno delo je prejel več literarnih nagrad, med njimi nagrado nike za esejistično knjigo Na poti v Babadag, ki je dostopna tudi v slovenskem prevodu. Njegov literarno-jezikovni slog je razpet med inovativno pogovornost in izrazito liričnost.

"Zapustil sem pač mesto, ker bi od nekdaj rad živel v hribih"

Stasiuk že dolga leta živi na podeželju na jugu Poljske, v Nizkih Beskidih, v severnem delu Karpatov, kamor se je leta 1987 preselil iz rodne Varšave. Prednosti svoje karpatske izbrane domovine, ki jih je prevajalka dela Na poti v Babadag Jana Unuk, citirala v spremni besedi, pisatelj opisuje takole: "Zapustil sem pač mesto, ker bi od nekdaj rad živel v hribih, v zanimivem okolju, v odprtem, recimo, kozmopolitskem prostoru. Varšava ima kakšen milijon in pol prebivalcev, ampak je provincialno mesto. Ukvarja se sama s sabo in s tem, kako bi postala podobna Parizu, New Yorku ali kakemu drugemu Londonu. To je njena obsedenost: posnemanje in želja po 'evropskosti' - torej žalosten dolgčas in frustracija. Moja vas ima kakih trideset prebivalcev in ničesar ne oponaša."

Resničnost posocialistične Poljske v romanu Devet

Poleg že omenjene esejistične knjige je v zbirki Beletrina Študentske založbe v prevodu Unukove izšel tudi Stasiukov roman Devet, v katerem pisatelj slika resničnost posocialistične Poljske po uvedbi "prostega trga" v devetdesetih letih minulega stoletja. Njegovih devet junakov se dva dni potika in naključno srečuje v okolju podjetniško-prestopniškega sveta urbane Varšave.

V nasprotju z romanom Devet se je pisatelj v esejih Na poti v Babadag podal na pot. Knjiga vsebuje literarne zapise s potovanj po, kot jo imenuje pisatelj, pozabljeni Evropi. Kot so sporočili iz Študentske založbe, bralci iz knjige ne bodo izvedeli, kakšen je Babadag, kraj s čarobnim turškim imenom, ki mu dolguje svoj zagonetni, pravljični naslov: "Zaman bi pričakovali, da bomo v njej brali o resničnih krajih, ki nas bodo tam nekje počakali, da zberemo čas in pogum in jih še sami obiščemo. Babadag nas ne čaka nikjer."

Poleg pomembnih tujih literarnih gostov so v ospredju Fabule tudi nominiranci in nominiranke za nagrado za najboljšo kratkoprozno knjigo. Pogovor z Milanom Deklevo, Marušo Krese in Urško Sterle bo v knjigarni Konzorcij potekal v torek, 29. januarja, ob 18. uri. Za nagrado Dnevnikova fabula je nominiran tudi Franjo Frančič, ki pa se pogovora ne bo udeležil. Kdo od naštetih bo s svojo pisavo prepričal žirijo, bo znano na sklepni dan Fabule, 16. februarja, v klubu Cankarjevega doma. Lani je bila žirija najbolj naklonjena Katarini Marinčič in njeni knjigi O treh.