Gjurin: Slovenija je dvojezična država

Po njegovem mnenju je nedopustno, da država kot pogoj pri uveljavljanju pravice do študija od maturantov zahteva izpit iz angleščine, jezika, ki je sociolingvistično najdominantnejši in najbolj napada slovenščino. "Slovenci začnemo otroke za janičarje vzgajati že v tretjem razredu" Po Gjurinovih besedah začnemo Slovenci "otroke za janičarje vzgajati že v predšolski dobi, čisto uradno pa v tretjem razredu osnovne šole". Znanje jezikov ocenjuje kot pomembno, vendar se sprašuje, kdaj lahko kdo zatrdi, da jezik obvlada. "Vsi znamo toliko angleško, da lahko nekaj besed inkorporiramo v svoj jezik, vendar pa to še ne pomeni, da jezik resnično obvladamo," je dejal in dodal, da se je podoben proces odvijal v 60. letih prejšnjega stoletja, ko smo Slovenci iz jugoslovanskih TV oddaj prevzemali srbohrvaške besede.

Slovenci se ne morejo hvaliti z znanjem tujih jezikov Po mnenju novega vodje sektorja za slovenski jezik se Slovenci ne moremo hvaliti z znanjem tujih jezikov. "To je mit," je poudaril. Kot je dejal, znamo nekaj angleščine, v zadnjem času se mladi navdušujejo nad španščino, zaradi geografskega prepiha pa poznamo nekaj besed naših sosedov. "Res pa je, da znamo bolj ceniti tuje jezike kot svojo materinščino," je prepričan Gjurin. "Za slovenščino ne bo nihče dal pet stotinov, medtem ko je za tečaj tujega jezika marsikdo pripravljen odšteti precej denarja."

"Slovenec vedno kolne po tuje. Včasih je klel po nemško, sedaj po balkansko" Pri uvažanju tujih besed v slovenščino Gjurin pravi, da gre za fenomen "krinke in obraza". "Če je kdo resnično ustvarjalen, bo izhajal iz sebe in želel uveljaviti svojo osebnost in svoj materni jezik," je prepričan Gjurin. Vse drugo ocenjuje kot krinke, ki jih denimo mladi potrebujejo, da so sprejeti v neki družbi. Skrb mu vzbujajo prav ti. Kot je dejal, je bilo svojčas v naravi mladih, da so bili revolucionarni, da so se upirali staršem in pozneje oblasti. Danes pa opaža, da se mladi raje prelevijo v "japije", kar pa je zaskrbljujoče tudi za slovenščino. "Tak človek si nadene angleško krinko iz enakih razlogov, kot si jo nadenejo odrasli pri tujem poimenovanju svojih podjetij." Po njegovem mnenju je tudi slovensko preklinjanje krinka. "Slovenec vedno kolne po tuje. Včasih je klel po nemško, sedaj po balkansko".

"Vsak jezik je ogrožen, ker gre za živ organizem" Na vprašanje, če je slovenščina ogrožena, je odgovoril, da je vsak jezik ogrožen, "ker gre za živ organizem". Kljub temu, da je veliko jezikov že izginilo, "je trenutna bojazen odveč, saj slovenščina danes živi". Jezik je kot otrok, meni Gjurin. Treba mu je omogočiti čim boljšo rast. "Ne moreš ga kar zavreči in čez nekaj časa popisati posledice katastrofe."

Gjurin težave ne vidi v majhnosti slovenskega naroda "Ali je družina, ki ima dva člana, manj vredna od sedemčlanske družine?", je vprašal in dodal, da "nekateri ne znajo biti več ko kramarji, pa prodajajo lastno mater". "To se ne uresničuje na izrazito izdajalski način, ampak po malem," je povedal. Kot nosilec jezika maloštevilnega naroda se Slovenec uspešneje prilagaja, hkrati pa se čuti stalno ogroženega. "Američan ima v svojem okolju občutek, da se njegova jezikovno-kulturna pokrajina razprostira na tisoče milj, medtem ko Slovenec tega občutka ne more imeti," je pojasnil Gjurin.

Področje materinščine zakonsko ni dovolj urejeno Po Gjurinovem področje materinščine zakonsko ni dovolj urejeno. Obenem meni, da je v Sloveniji preveč regulacije. Gre za problem svobode. Podjetje, ki verjame, da bo "neka čudna kombinacija tujih črk in besed koga pritegnila", s tem poseže v javni prostor, in "zasebna svoboda postane javna nesvoboda". Državna uprava bi morala biti po Gjurinovem mnenju zgled, ne verjame pa, da bi z državno regulacijo rešili ta problem. "Med drugim bi bil zakon po dolgotrajnih pogajanjih drugačen, kakor bi si ga želeli jezikoslovci", je dejal.

Glede obeleževanja obletnic Slovencev, ki so se v zgodovini borili za slovenščino, pravi, da so to priložnosti, ko lahko kaj rečemo o velikih osebnostih in njihovem pomenu za slovenski jezik. Osebno spoštuje Prešerna in Trubarja predvsem zaradi njunega razgledanega odnosa do jezika. Tako pri poročanju o tovrstnih dogodkih kot tudi sicer pri osveščanju ljudi in opozarjanju na pomen jezika pa Gjurin pomembno vlogo pripisuje medijem.