Frankenstein kot poziv k odpiranju etičnih vprašanj

"Ne pričakujte laboratorijskega seciranja problema, predstava je vse kaj drugega," je k predstavitvi uverturne premiere v novi sezoni MGL-a pristavila Hieng Samoborjeva. Poudarila je, da so z dramatizacijo Žanine Mirčevska, ki je tudi dramaturginja uprizoritve, po motivih romana Frankenstein Mary Shelley dobili povsem novo igro. "Žanina Mirčevska se drži vseh temeljnih postaj znamenitega izvirnika, ohranja večino zgodbe in je ne pači," je pojasnila Samoborjeva. Izpostavila pa je še dve novosti ali – kot jih imenuje – licenci, v katerih Žanina Mirčevska preskoči prizore učenja, ko se stvor, ustvarjen iz mrtvega človeka, uči na novo in močno poveča in demonizira vlogo Frankensteinovega očeta in s tem problem starševstva razširi, naredi bolj sodobnega.

Ž. Mirčevska: Spodbuditi želim razmišljanje o kompleksnih zadevah Žanina Mirčevska je v svoji dramatizaciji uporabila osrednji motiv izvirnika, a bolj kot izrodek in krivica, ki se mu je godila, so jo vznemirjali liki, ki ustvarjajo sredino, v kateri je bila spaka ustvarjena. "Z novo dramatizacijo smo želeli sprožiti nov etični diskurz. Kot avtorica besedila občinstvo vabim k razmišljanju o etičnih vprašanjih," poudarja Žanina Mirčevska, s čimer se dotika splošnega mnenja o naprednih biomedicinskih raziskavah. Prepričana je, da svetu primanjkuje globalne vizije in vnaprej zastavljenih ciljev, s katerimi bi se dokopali tudi do marsikatere rešitve.

Izvirna novela Frankenstein avtorice Mary Shelley iz leta 1818 Žanine Mirčevska ni zanimala kot populistična znanstvena grozljivka ali romantična melodramatična zgodba, temveč nanjo gleda skozi prizmo vprašanj, s katerimi se po njenem mnenju ne ukvarjamo dovolj resno. Avtorica se v svoji dramatizaciji ukvarja tudi s tem, zakaj nimamo odgovora na etična vprašanja. "Je to zaradi naše pasivnosti, zato ker nismo sposobni prerezati niti s starokopitnimi načeli ali preprosto zato, ker nismo dozoreli in nismo opravili svojih nalog," se sprašuje in poudarja, da je znanost že zdaj nekaj korakov pred našo etično-civilizacijsko zrelostjo. "Če smo pozorni, lahko ugotovimo, da živimo v zelo konservativnem miselnem svetu," je potrkala na vest zbranih in spomnila na padec družinskega zakonika in na napredne raziskav, ki od nas zahtevajo premik kvazietičnih meja.

Jure Henigman od patetike do zadovoljstva Igralsko zasedbo je na novinarski konferenci zastopal Jure Henigman, nosilec glavne vloge mladega znanstvenika Viktorja Frankensteina. Na presenečenje prisotnih je izpostavil, da je bil tako nad filmom o Frankensteinu kot tudi nad romanom z istoimenskim naslovom vedno znova precej razočaran. "Roman je idejno fenomenalen, a je napisan dokaj dolgovezno, filmski lik pa se mi zdi preveč patetičen in sem ga spremljal s precejšnjim odporom," je opisal svoje pomisleke, zaradi katerih se je vloge tu in tam celo prestrašil. Njegovi pomisleki so zdaj očitno splahneli, saj je po njegovem mnenju režiser Eduard Miller z brisanjem meja med tem, kaj je resnično in kaj ne, lik raziskovalca Frankensteina rešil patetičnosti. "Nismo še povsem pri koncu, a že lahko rečem, da sem zadovoljen in da bom vlogo igral z veseljem," je Henigman postavil poko na i.

Premiera bo v četrtek na velikem odru MGL-a Igralska zasedba je številčno dokaj skromna, saj bo v predstavi nastopilo le deset igralcev. Jure Henigman kot znanstvenik Viktor Frankenstein, Matej Puc kot pošast, Iva Krajnc kot Henigmanova odrska zaročenka, Boris Ostan kot vodja raziskovalnega inštituta in Viktorjev oče ter drugi. Scenograf je Branko Hojnik, kostumografka Jelena Proković, oblikovalka maske pa Ana Lazovski. In če smo že pri maski – podoba spake ostaja skrivnost, Barbara Hieng Samobor je razkrila le, da se ji kot gledalki stvaritelj in stvarjenec ponekod zlijeta v eno in da se spaka ne rodi iz ognja in vetra, temveč vstane iz zemlje. "Toliko smemo povedati, a je prav?"

Premierna uprizoritev bo v četrtek, 13. septembra 2012, ob 20. uri na velikem odru MGL-a.