Drugačni pregovori Jake Železnikarja

Predstavljeno delo v galeriji izhaja iz izkušnje e-literature, in sicer gre za različna jezikovno-likovna dela, ki v gradnji vsebine izrabljajo možnost digitalnega omrežnega računalnika in nekaterih drugih likovnih praks. Jako Železnikarja zanima spoj tradicije z nekaterimi metodami današnjega spletnega komuniciranja in sodobno kulturo. Rezultat dela so na eni strani klasični in poznani pregovori in na drugi strani zelo zanimivi novi "premetani" pregovori.

Vizualizacija besede Umetnina je po Abrahamu Molesu sistem organiziranih znakov, ki ne pogojujejo nobene objektivne reakcije. Pri tem se vsak bralec umetnostnega dela srečuje z vprašanjem, katera so pravila, ki določajo razumljivost umetnostnega dela in katera pravila potrjujejo samo umetnostno delo. Pravila v pričujoči umetniški postavitvi v galeriji P74 so objektivna in nadgrajena tako z umetnikovo vsebinsko nadgradnjo pregovora kot tudi z gledalčevo subjektivnostjo. Objektivna so na ravni semantike, ki jo definira pomen, vsebina, ki odgovarja na vprašanje kaj, in na ravni estetike, ki je zminimalizirana le na znake, besede in stavčne zveze. Projekt omogoča specifičen pogled na likovno delo, ki je pravzaprav gol stavek, in ga likovno dokonča in vizualizira gledalec sam.

Estetska informacija se navezuje in je v soodvisnosti z medijem, v katerem je informacija izražena, zato ni prevedljiva. S prevajanjem v estetskem smislu se po Benjaminu izgubi tisto, kar je delu imanentno, to je njegova avra. A pri interpretaciji besed oziroma znakov, ki so vsem na voljo enakopravno na vsaki tipkovnici komunikacijskega sredstva, se prevodi v formalnem smislu ne spreminjajo. Z različnimi sopostavitvami v spremembah, ki so v delu Jake Železnikarja ključne, se tako posledično spreminjajo pomeni in tkejo nove asociativne komunikacijske mreže. Razstavljena dela z znaki učinkujejo tako na semantični kot tudi estetski ravni: čisto, premišljeno, natipkano in postavljeno na stene galerije.

Besede in znaki poleg ustavljene in klasične forme ponujajo gledalcu pomen. Formalno razstavljena dela mislijo pomen znaka in tudi pomen jezika ter pomen in rabo pregovorov v sedanjem času. Umetnostne objekte gradijo stavki, ki zavzemajo svoje mesto na površini sten v galeriji. Umetnino gradijo stavki: "Kadar se ti najbolj mudi, vsakdo molči!, Za lenuhe ni nobene uzde, Iz te moke neumen veter piha.". Dela potrjujejo dejstvo, da so razstavljeni podatki tudi snov, energija in gola informacija, ki pa dokončno nastane takrat, ko poskus subjekta z izidom ali razpletom ni vnaprej znan, ampak je informativen, drugačen v izkušnji od pretekle, kar je s premetanimi pregovori Železnikarju uspelo.