Darko Brlek: Festival Ljubljana ne občuti recesije

Prihodnje leto načrtujejo gostovanje prav tako ali še bolj zvenečih imen slovenskih in tujih glasbenikov ter drugih umetnikov. Festival Ljubljana se preveša v drugo polovico. Kako ste zadovoljni z letošnjo izvedbo dosedanjih prireditev? Kaj pa obisk? Se gospodarska kriza odraža tudi na obisku kulturnih prireditev? Organizatorji festivala smo sedaj, na polovici festivalskega dogajanja, izjemno zadovoljni tako s kvalitetnim programom kot z obiskom. Ta je vsaj tolikšen kot lani. Festival ne občuti gospodarske recesije. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval do konca festivala ter da bomo tudi prihodnje leto lahko pripravili vsaj tako dober program kot je letošnji.

Organiziranje tako kompleksnega festivala je zagotovo zahteven projekt. Katera stvar vam pri pripravljanju festivala predstavlja največ preglavic?

To, da v Ljubljani razen v Cankarjevem domu ni primerne dvorane za naše prireditve.

Kaj pa Križanke?

Križanke trenutno prenavljamo. V drugi polovici avgusta bomo tam zopet organizirali številne koncerte; prostor pa bomo ponudili tudi drugim organizatorjem.

Kako ste zadovoljni z obnovitvijo Ljubljanskega gradu? Je prostor na Gradu docela izkoriščen?

Z obnovitvijo sem zadovoljen, prostor pa še ni izkoriščen. Med drugim načrtujemo več restavracij.

Nameravate festival razširiti denimo z gledališkimi uprizoritvami? Prostor na Gradu bi to verjetno dopuščal. V preteklosti ste sodelovali z režiserjem Tomažem Pandurjem. Načrtujete še kakšen skupen projekt?

Na Gradu smo nedavno gostili SNG Opera in balet Ljubljana, ki je premierno izvedlo Haydnovo opero Apotekar. Gledališke predstave bomo kot del naše dejavnosti ohranili tudi v prihodnje. S Pandurjem redno sodelujemo. Za naslednje leto načrtujemo gostovanje njegovega Hamleta. Vendar pa bo predstava najverjetneje uprizorjena v Križankah.

Kaj bi dejali na očitek nekaterih posameznikov, ki menijo, da so karte festivalskih prireditev predrage?

Prav gotovo so karte za Bolšoj teater in milansko Scalo malce dražje, hkrati pa ponujamo tudi prireditve z bolj dostopnimi cenami, denimo 19 evrov. Za nekatere prireditve imamo tudi t.i. vroče vstopnice, kar pomeni, da je cena za 40 odstotkov nižja. Nekaj prireditev je celo brezplačnih. Menim, da smo dostopni vsem slojem.

Ste tudi predsednik Evropskega združenja Festivala. S kakšnimi dejavnostmi se trenutno ukvarjate v njem?

Ravnokar smo v bolgarskem mestu Varna končali izobraževanje oziroma usposabljanje mladih direktorjev festivalov. Trenutno pa sodelujmo - združenje je pokrovitelj - na Evropskem tednu festivalov s temo svobode govora. Sicer sodelujemo tudi z drugimi festivali in Evropsko komisijo za kulturo.

Kje se nahaja Ljubljana? Bi ji lahko rekli festivalsko mesto? Ob bok katerim evropskim mestom jo lahko postavimo?

Ob bok najboljšim festivalskim mestom, kot so Salzburg, Ravenna, Verona. Gostujemo svetovno najbolj zveneča imena. Smo v samem evropskem vrhu.

V kateri fazi je denacionalizacija Križank? Lansko poletje ste za nek časnik povedali, da čakate na odločitev ministrstva za kulturo. Kdaj ocenjujete, da se bo proces, ki se vleče že več kot desetletje, končal? Kakšna (do)končna rešitev bi bila za vas najbolj optimalna?

Moj odgovor je še vedno isti. To vprašanje rajši naslovite na ministrico za kulturo. Sicer bi bilo za nas najbolj optimalno, da se Križank ne vrne v naravi.

Festival se ne konča s koncem poletja, pač pa se prireditve nadaljujejo tudi pozneje, čez vse leto. Kakšno težo pripisujete tem prireditvam?

Proračun festivala je dva milijona evrov za program. To vključuje izjemno logistiko: najemamo letala, tovornjake, ladje. Upravljamo tudi z Ljubljanskim gradom, kjer pa se prireditve odvijajo skozi vse leto.

Menda že pripravljate program za prihodnji festival? Kaj lahko pričakujemo prihodnje leto? Nam lahko zaupate kakšno podrobnost, novost?

Da, program že pripravljamo. Pričakujete lahko najboljše, kar se da dobiti v tem trenutku na ljubljanskem festivalu. Povabili bomo Münchensko filharmonijo, Mariinsky teater; ponovno bo tu Bolšoj teater.

Med drugim ste tudi klarinetist, član skupine Trio Luwigana. Koliko vam, ob vseh obveznostih, čas še dopušča, da se posvečate igranju instrumenta?

Običajno najdem uro ali dve na dan za klarinet. Tudi na potovanja ga vzamem seboj. Z igranjem instrumenta je kot s športom: treba je ohranjati kondicijo.