CAE: Ostanki države kot dokazno gradivo za lastne raziskave

Critical Art Ensemble (CAE) je kolektiv petih ustvarjalcev, specializiranih za različna področja, ki se vse od nastanka leta 1987 posvečajo raziskovanju presečišč med umetnostjo, tehnologijami, radikalnimi politikami in kritično teorijo. Ali kot delovanje skupine povzema eden izmed njihovih članov Steven Barnes: "CAE je skupina posameznikov z različnimi profesionalnimi vlogami, vsem pa nam je skupno, da nas zanima preizpraševanje avtoritativnih vidikov kulture in pozicij moči, ki se v tej artikulirajo. Kritiziramo tudi nepravičnosti kapitalizma."

"Naše delo je vedno iskalo mogoče oblike upora in sprevračanja pozicij moči v družbi. Pričujoči projekt je najboljša akumulacija tega," pojasnjuje Barnes.

Razstava Zaseženo je nastala v sodelovanju s skupino The Institute for Applied Autonomy (IAA) – anonimnim kolektivom inženirjev, umetnikov in aktivistov, ki se zavzemajo za individualno in kolektivno samoodločanje.

CAE s svojimi projekti brez moraliziranja, a kritično bdi nad družbeno realnostjo, pred javnostjo razpira različna problemska polja in jo nagovarja, naj zavzema stališča. Svojo kritiko občinstvu posredujejo v obliki performansov/predavanj, videov, knjig umetnikov, knjig, prostorskih postavitev, plakatov in drugih projektov.

Prizor zločina, ki ga ni bilo Projekt Zaseženo sega v leto 2004, ko je FBI napadla dom člana CAE in profesorja umetnosti Steva Kurtza. Maja letos je Stevova žena Hope nepričakovano umrla zaradi nediagnosticirane srčne napake. Gasilska intervencijska služba, ki se je odzvala na Kurtzov klic, je v hiši videla kemični laboratorij, ki je bil del priprav na enega izmed projektov skupine.

Gasilcem se je videno zdelo sumljivo, zato so o vsem obvestili FBI. Med tridnevno racijo so oblasti zaplenile Kurtzove računalnike, arhive, umetniška dela in knjige ter celo ženino truplo. Na prostorski postavitvi v Aksiomi so nekateri izmed takrat zaseženih predmetov tudi razstavljeni.

FBI je kot dokazno gradivo, Kurtza so osumili bioterorizma, iz umetnikovega doma je med drugim odnesel tudi otroško igro, prek katere lahko najmlajši spoznavajo svet bakterij, umetniško delo v obliki plastičnega vojačka na znaku za mir in vabilo na skupinsko umetniško razstavo. Slednje je bilo sumljivo, ker je bilo na vabilu besedilo v arabščini.

Barnes pripoveduje, da ko je FBI po preiskavi hišo zapustil, je za njimi ostalo gomilo smeti. Prazne škatle pic, plastenke gatorada, zapiski policije, zaščitne obleke, ogorki cigar, rokavice in vrečke za biološke vzorce. Vse te pobrane smeti so pozneje postale del umetniškega projekta Zaseženo.

Hišna preiskava pa ni bila edina dejavnost, ki je posegla v umetniško dejavnost, ampak je tej sledilo 22-urno zasliševanje Kurtza, osumili so ga bioterorizma in celo umora, pozneje so obtožbe spremenili v "prevaro na področju elektronskih omrežij in pošte". Umetniku pa je grozilo celo 20 let zapora. Sojenje se je končalo šele leta 2008, vse obtožbe so ovrgli.

"Naš prvi odgovor na preiskavo je bil, da bomo nadaljevali s svojim delom in da se ne bomo pustili prestrašiti," se spominja Barnes. Situacijo, ki so ji bili priča, pa so prenesli v prostor in kontekst, ki ga najbolje poznajo – galerijo, ter tako odpri polje razprave o represiji države, ustvarjanju strahu za obvladovanje ter mejah umetniške svobode.

Razstava zapiskov in poročil ter predmetov, ki so jih zvezni agenti pustili po raciji, priča o strategiji prilastitve, saj so iz njih CAE in IAA naredili "dokazno gradivo za lastno raziskavo", kot so o projektu zapisali. Tako skozi projekt sprevračajo pozicije moči, odnosa med storilcem in žrtvijo ter izpodkopavajo samoumevnosti političnih realnosti.

Bi lahko gesto zveznih agentov lahko razumeli tudi kot discipliniranje kritične misli, ki spodkopava pozicije moči? In to v času, ko je bil strah pred terorizmom močno politično orožje nadzorovanja? Govorimo namreč o času Busheve vlade.

Barnes na to odgovarja: "Da je prišlo do tega postopka, je vsekakor povezano z Bushevo vlado. V tistem času so močno pritiskali in ustvarjali strah pred terorizem. Dobili so priložnosti, da so lahko neko skupino ljudi in njihovo delo kriminalizirali, s tem pa tudi umetniško dejavnost kot tako. Umetnost je ne nazadnje lahko nevarna za politične pozicije."

Razstava predstavlja tudi dokumentirane performanse CAE, ki sta jih Steve in Hope snovala tik pred napadom, kot na primer Free Range Grain in Molecular Invasion, katere posnetkov je FBI prav tako zasegel.

Poleg navedenega in projekcije filma Nenavadna kultura režiserke Lynn Hershmann Leeson, ki je napovedana za 27. junij, pa umetniki k udejstvovanju do konca postavitve, ki se izteče 29. junija, pozivajo tudi občinstvo. V imenu umetnosti lahko anonimno priznate svoje prekrške oziroma nezakonita dejanja, ki ste jih kdajkoli storili.

Postavitev, ki umešča lokalno kriminaliteto vsakdanjega življenja, pa v projektu Pravi zločin v galeriji že predstavlja nekaj primerkov. Nekdo je tako priznal, da se je s kolesom vozil po kolesarski stezi v napačni smeri, druga oseba skozi sliko in besedo pripoveduje o svoji taktiki cenejšega prehranjevanja v restavraciji Hare Krišna, tretji pa je že prečkal železniško progo tam, kjer to ni dovoljeno.

"Pravna resničnost uravnava skoraj vsako raven našega življenja. Toliko je pravil in zakonov, da je skoraj nemogoče živeti brez prekrška. Če tako pogledamo, smo vsi neke vrste storilci. Seveda se raven prekrškov in zločinov razlikujejo. Temu želimo posvetiti pozornost, prav tako tudi temu, da obstajajo tudi prekrški, ki imajo humanistično dimenzijo," zaključuje Barnes.