V Stockholm po odmerek vsega lepega

Severne Benetke je naziv, ki se je Stockholma, švedskega glavnega mesta na vzhodni obali Baltiškega morja, prijel prav zaradi njegove nenavadne lege. Mestne površine se namreč mehko zarezujejo v obalo jezera Mälaren, skozi zgodovino pa so predele mesta in otočke, ki ga sestavljajo, povezali s številnimi mostovi.

Na jug Švedske se lahko, kljub pregovorno hladnemu severnemu podnebju, odpravite v vseh letnih časih. Medtem ko sta pozna pomlad in poletje morda najprijetnejša za pohajkovanje po mestu, jesen postreže s Stockholmsko panoramo, odeto v barve jeseni. Švedsko prestolnico namreč odlikujejo številni parki in z drevesi obkrožene ulice in aleje. Med sprehajanjem ali kolesarjenjem po mestu se zdi, da vas zaplata zelene trave pričaka skoraj za vsakim ovinkom, za tek ali piknik pa vam prav tako ne bo treba daleč. Le malce stran od ožjega mestnega središča se razteza več večjih mestnih parkov. Gamla Stan – hiške z razglednice Pa se najprej sprehodimo po otočku, ki velja za stockholmsko mestno središče. Na Gamla Stan vstopimo prek enega od številnih mostov, s severne strani se bomo tako najprej sprehodili čez most, ki vodi do švedskega parlamenta, mogočne stavbe, ki se kot trdnjava dviga tik nad vodo. Čeprav moramo skozi notranje dvorišče stavbe, ki ga vedno varujejo oboroženi vojaški policisti, tu poteka čisto navadna ulica – na drugi strani nas kakopak spet pričaka most, pravzaprav mostiček, ki nas privede do vznožja kraljeve palače.

Ta, roko na srce, s svojim dolgočasnim kamnitim pročeljem ni prav nič podobna gradovom iz pravljice. A Švedi čutijo močno pripadnost svojemu narodu in do kraljeve družine gojijo močne simpatije. Bolj ko se bližamo palači, več trgovinic, posvečenih kraljevi družini, najdemo ob poti. Če imajo Britanci princa Williama in Harryja ter vojvodinjo Kate, imajo Švedi svoji princesi Victorio in Madeleine ter princa Carla Philipa, svojega kralja Carla Gustava in kraljico Silvio pa izjemno spoštujejo. Po sledeh Dekleta z zmajskim tatujem V zadnjih dveh letih se veliko turistov na pohod po švedski prestolnici poda zaradi priljubljene knjižne trilogije Millenium švedskega pisca Stiega Larssona. Do predela, poznanega iz knjig in filmov, se podamo čez južni predel Gamla Stana proti soseski Södermalm. Ta je znan kot predel, kjer se zaradi obilja trgovinic z vintage pridihom, eklektičnih kavarn in modnih trgovin zadržujejo predvsem mladi. Hojo navkreber po precej strmem klancu najbolj slikovite södermalmske ulice Götgatan poplačata živahno vzdušje in razgled proti prej prehojenemu središču mesta.

Če se v Stockholm podajate zaradi ljubezni do oblikovanja in umetnosti, si je pred potovanjem dobro pripraviti načrt. Vzhodni del mesta je znan kot središče mode in oblikovanja, tam je tudi večina priznanih oblikovalskih akademij. Eden najbolj znanih stockholmskih muzejev je Fototgrafiska, ki so jo pred leti preselili v mogočno pristaniško stavbo ob obrežju Södermalma in ki skoraj vedno gosti razstavo katerega vplivnih svetovnih fotografov ali izjemnih projektov. Za tiste, ki jih bolj privlači živalski svet, zgodovina in antropologija, so tovrstni muzeji zbrani na enem mestu – na otočku Djurgården, ki je obenem mestni park, na vrhu hribčka Skansen pa je tudi mestni živalski vrt.

Na cimetove rolice in švedske mesne kroglice Ni kaj, Švede lahko mirno označimo za prvake malicanja. Njihove kavarne omamno dišijo po kavi in cimetu ter kardamomu. Tega najdete skorajda na vsaki mizici v posodici zraven sladkorja, zato previdno, marsikomu značilni okus ni všeč. Za tradicionalno švedsko jed veljajo mesne kroglice, ki si jih privoščite skupaj z obilico krompirja. Tu pa so seveda še rakci, ki kukajo iz vsakega bogato obloženega sendviča.

Ko se naužijete mestnih prizorov, se lahko odpravite na izlet tja, kjer počitnikujejo tudi Stockholmčani. O tem pa v enem od prihodnjih potopisov.