Petek,
24. 9. 2010,
7.34

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 24. 9. 2010, 7.34

8 let, 9 mesecev

Prijazni velikani

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V Husaviku, mestecu na severu Islandije, se že leta ukvarjajo z opazovanjem in zaščito kitov. Obiskovalcem se trudijo prikazati te velikane in hkrati kar najmanj posegati v njihov življenjski prostor.

Hladno je in še dobro, da so nas oblekli v tiste nepremočljive kombinezone, v katerih se komaj premikaš. S staro jadrnico in pomočjo motorja režemo mrzlo morje, naši pogledi pa so uprti v daljavo, tja nekam na drugo stran zaliva, kjer se iz morja dvigajo zasneženimi hribi. Vsi smo malo neučakani in vse nas malo preveva dvom, da bomo sploh kdaj videli te velike ribe, ki sploh niso ribe. Dobro uro že zmrzujemo in droben dež nam jemlje zadnjo dobro voljo. S pogledi begamo sem in tja po morju in še sami ne vemo, kaj točno iščemo. Morda hrbtno plavut, morda rep, morda … nekaj že, kar bi lahko bilo kit.

Potem se nemir razleze po krovu, uperjeni prsti premraženih radovednežev pa kažejo nekam v daljavo, kjer je, kot bi se nekaj kadilo iz valovite vode. Bojda kit grbavec. Je to res vse, kar bomo videli? Smo res zato tu zmrzovali, da bomo videli ta oblaček tam daleč stran? Jadrnica počasi leze naprej, oblačka, ki se sem in tja prikažeta, pa sta še vedno enako daleč. Potem pa se na desni strani, čisto blizu ladje, kar naenkrat iz vode prikaže ogromna temna gmota, iz katere visoko v zrak pihne zrak, pomešan z vodo. V loku počasi potone in nazadnje pogleda na svetlo še velikanska repna plavut, ki se dvigne pokonci. Za trenutek zagledamo parazite, ki so se nalepili na plavut, vodo, ki se steka z nje, potem pa spet vse skupaj elegantno potone do naslednjega vdiha.

Na drugi strani se iz globin prikaže še en grbast velikan, ki zajame zrak, nam »pomaha« z repom, zdrsne do sosednje ladje in se le nekaj metrov pred njo potopi in spet prikaže na drugi strani. Malo kasneje srečamo še sinjega kita in nato še minkeja. Kljub mrazu nikogar več ne zebe in celo posadka jadrnice, ki tu pluje vsak dan, je navdušena.

V hladnih vodah Islandije občasno plava kar deset vrst kitov. Največji med njimi je sinji kit, ki je tudi največje živo bitje na svetu. V dolžino lahko doseže več kot trideset metrov in tehta do 190 ton! Njegov manjši sorodnik grbavec doseže dolžino do sedemnajst metrov in tehta do 40 ton.

Kljub velikosti so to prijazne in radovedne živali, ki nikogar ne ogrožajo, zato pa so same toliko bolj ogrožene, sploh zaradi vse večjega onesnaženja morij in pretiranega (čeprav prepovedanega) kitolova.

S svojimi ogromnimi plavutmi lahko nekateri kiti, kot na primer orke, zaplavajo tudi s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Svoja pljuča so sposobni neverjetno hitro napolniti z zrakom, saj lahko vdihnejo okoli 1500 litrov zraka v samo nekaj sekundah. Največji potapljač med njimi je zagotovo kit glavač, ki se lahko v eni uri potopi tudi do dva kilometra globoko.