Torek,
28. 7. 2009,
7.55

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 28. 7. 2009, 7.55

8 let, 7 mesecev

Okrog nacionalnega parka Stelvio

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Iskreno rečeno, razlog za obisk tega delčka Evrope tiči v angleški avtomobilistični oddaji Top gear.

Ko je novinar Clarkson cesto čez 2757 metrov visok prelaz Passo Stelvio opisal kot asfaltni špaget in jo proglasil za češnjo na vrhu smetane najboljše ceste v Evropi, si morate misliti, da si je moški del ekipe ta del Evrope zadal kot nujno destinacijo za naslednje potovanje. In kako je bil navdušen ženski del? Da greš nekam samo zaradi ceste je nenavadno, če že ne čudaško, pa vendar se je moška izbira, moram priznati, izkazala za fantastično in to še zdaleč ne samo zaradi cest.

Passo Stelvio Če začnem kar s češnjo na vrhu smetane – s tretjim najvišjim prelazom v Alpah, moram priznati, da sem bila navdušena. Verjeli ali ne, veliko vlogo pri navdušenju je imela zgolj cesta. Pogled na tesno zvito cestno kačo z vrha je zares enkraten in v primerjavi z njim se mi je naš Vršič zdel kot Šmarna gora. Kaj pa rekreacija? Zanimivo bi se bilo pridružiti smučarjem, ki so sredi poletja pridno drseli po pobeljenem sosednjem delu. Prelaz pa je glede na število kolesarjev, nedvomno tudi kolesarska meka in vsa pohvala gre kolesarjem, ki prisopihajo čez 48 serpentin s severne strani, saj so se še meni v avtomobilu zdele, kot da trajajo celo večnost.

Brezcarinski Livigno To razpotegnjeno turistično naselje sredi ledeniške doline je služilo za bazni tabor potovanja. Če pustim ob strani naravo, ki je prekrasna in vam o njej najlažje povem zgolj s priloženo fotografijo, moram omeniti posebnost tega predela. Področje Livigna, ki meji na sosednjo Švico, je namreč brezcarinsko področje, kar pa pomeni zeleno luč za nakupovanje. In mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da v mestu poleg hotelov kar cvetijo trgovinea s z avdio-foto opremo, športnimi pripomočki, cigaretami, alkoholom, priznanimi znamkami oblačil in parfumi. Neverjetno poceni pa je tudi gorivo, ki je s svojimi 0,69 EUR za liter dizla in 0,88 EUR za liter bencina skoraj polovico cenejše od našega. Pa tudi če nakupovanje pustim ob strani, je naselje več kot prijetno za oddih ter ga priporočam tudi »nenakupovalno« razpoloženim. Smučarsko središče namreč tudi poleti ponuja precej aktivnosti. Turistično kolesarjenje je na prekrasno urejenih progah sredi idilične narave več kot užitek, s posebej urejeno progo pa je poskrbljeno tudi za navdušence gorskih spustov. Ne primanjkuje pa niti idej za sprehode in gorske pohode.

Z vlakom po poti ledenikov Tako je namreč poimenovan del odseka znamenitega rdečega vlaka "trenino rosso", ki se v tem delu proge povzpne čez 2330 metrov visok prelaz Passo del Bernina med vrhovi in ledeniki ter nadaljuje svojo pot v Švico. Pogledi na visokogorje skozi velike steklene površine vlaka so dober razlog za popestritev izleta, veliko število postaj pa vam omogoča, da vožnjo prilagodite svojim željam. Če se boste potepali v okolici Livigna, je najbolj priporočljiva pot med Poschiavo v Italiji, preko prelaza Bernina do švicarskega mondenega letovišča St. Moritz, kar vam bo vzelo približno dve uri in slabih 15 EUR v eno smer. V kolikor pa vam vožnja z vlakom ne ustreza, naj vas potolažim, da čez prelaz skoraj vzporedno poteka tudi cesta.

St. Moritz Prva stvar, ki je razkrivala, da se nahajamo v svetovno znanem mondenem letovišču, na 1856 metrih nadmorske višine, so bili zagotovo avtomobili. In tu ne mislim zgolj najnovejših modelov audija in mercedesa, pri katerih imaš občutek, da si jih omisli vsak, ki ima malo več pod palcem. Kot se za prestižni Moritz spodobi, govorimo tu o plemenitih starodobnikih, kjer je potrebnega nekaj več kot le denar. Srečali smo recimo kar nekaj primerkov legendarnega aston martina DB5. Med turističnimi znamenitostmi Moritza lahko najdete tudi nekaj najbolj slavnih hotelov. Strnjeni so v takšni gruči, da je težko ločiti konec enega in začetek drugega, zato jim praktično ne moreš obrniti hrbta, ko se sprehajaš okrog jezera Sankt Moritzersee.

Srednjeveško mesto Glorenza Glorenza kot najmanjše mesto v Alpah z nekaj čez 800 prebivalci res ni tako slavna kot St. Moritz, vendar vseeno vredna ogleda. Njena očarljivost te prisili, da parkiraš izven obzidja in se vsaj na kratko sprehodiš skoznjo, če se že ne odločiš tam imeti odmora za kosilo. Mestece sredi travnikov in sadovnjakov je za masivnim obzidjem ohranilo svoje prvotne lastnosti. Še vedno se močno čuti srednjeveški duh, ko se sprehajaš po ozkih tlakovanih uličicah, prek glavnega trga in skozi arkadne hodnike iz 16. stoletja.