Majhen, a veliki Monako

Druga najmanjša država v Evropi, ki ji že stoletja vlada dinastija Grimaldi, poleg turistov, zaradi ugodne davčne politike in varnosti privablja tudi obilico bogatašev.

Vir informacij: Horizont, odkrivajmo svet

Kot metropola milijonarjev slovi Monako že desetletja. Bogastvo je čutiti na vsakem koraku, v pristanišču so privezane jahte, ki so velike kot vile na morju. Pred njimi pa so parkirani težki avtomobili. Ko sem se zvečer sprehajala po aveniji Princesse Grace, sem si namesto oblek v izložbi ogledovala avtomobile znamk Rolls-Royce, Bentley, Jaguar in ostale. Visoke apartmajske stavbe imajo v pritličju sprejemnico, v kateri je noč in dan prisoten receptor. Na zvoncih pa so namesto imen stanovalcev zapisane le številke. O bogastvu pa pričajo tudi butiki in draguljarne v Monte Carlu ter dragi hoteli in še dražje restavracije. V 1,95 kvadratnih kilometrih veliki državi ob Azurni obali, si v zadnjem času kupuje apartmaje tudi veliko bogatih samskih žensk. Že vsak drugi bančni račun danes v Monaku odprejo ženske. V zadnjih letih kneževina družine Grimaldi najbolj privlači prav bogate dame iz Velike Britanije. Mnogi milijonarji se preselijo v Monako zaradi ugodne davčne politike.

Varnost pred kriminalom pa je v Monaku večja kot v kateri koli drugi državi na svetu in milijonarji, katerih velika skrb je običajno prav varnost, tukaj najdejo svoje zatočišče. Vodič nam je pripovedoval, da v Monaku poklic advokata ni rentabilen, saj sodišča nimajo prav veliko dela in posledično tudi ne advokati. Z več sto videokamerami policija konstantno nadzoruje skoraj vsak kvadratni meter kneževine. Nepridipravom, ki želijo ukrasti torbico ali ušpičiti kakšno kriminalno dejanje, je policija takoj za petami.

Vrtoglave cene nepremičnin Zaradi velikega povpraševanja po nepremičninah naraščajo tudi cene stanovanj in po zadnjih podatkih apartmaji v Monaku dosegajo enako ceno kot na Manhattnu. Tako sodijo cene nepremičnin v mini državi med najvišje na svetu. Prostora za gradnjo skoraj ni več in železnico so že prestavili v podzemlje. Pod modrim sredozemskim nebom, na nekdanjih površinah z železniškimi tiri, danes že stojijo visoke apartmajske stavbe.

Na površini pred Forumom Grimaldi naj bi na umetnem otoku nastal novi mestni predel "Le Portier". Na področju, velikem dvanajst hektarjev, nastajajo nova luksuzna stanovanja, nakupovalna središča, pisarniški prostori in muzej z zgodovino Monaka. Prvi apartmaji naj bi bili vseljivi leta 2014.

7000 domačinov in 25.000 priseljencev V Monaku se čez vse leto odvijajo tudi različne prireditve. Med njimi je tudi znamenito tekmovanje v Formuli 1. Kneževino sem obiskala v začetku maja in priprave na tekmovanje so bile že v polnem teku. Postavljali so tribune s sedeži za gledalce. Največjo v pristanišču in še nekaj manjših ob progi. Ker je gneča v času tekmovanj v Monte Carlu nepopisna, nekateri lastniki apartmajev oddajajo tudi svoje balkone, od koder je razgled nad progo.

Prireditve pa tukaj potekajo čez vse leto, od pogostih ognjemetov, modnih revij in sejmov. Ker so dogodki tako obsežni, okoli 7000 Monačanov in 25.000 stalno prijavljenih tujcev v Monaku, potrebuje pomoč 30.000 delavcev, ki prihajajo na delo v kneževino in se dnevno vozijo iz sosednje Francije. Domačini in redno prijavljeni tujci nimajo obveznega služenja vojaškega roka in so oproščeni plačil davkov, zato njihovo premoženje v Monaku upravlja okoli 50 bank. Da so kneza Rainerja pogosto označevali kot cirkuškega direktorja majhne države, ki jo vodi kot zabaviščni obrat, se je kmalu izkazalo za nesmisel. Kot dober menedžer je okrepil finančni in trgovinski položaj svoje države. Z Grace Kelly, imenovano Gracia Patricia, je vodil zakon brez večjih škandalov. V Monako je pripeljal dirko Formule 1, cirkuške festivale, prirejal je številne plesne bale, Monako naredil za priljubljen cilj luksuznih križarskih ladij in vzpodbudil kongresni turizem ter ustvaril "klimo", kjer se bogataši s svojimi podjetji in upravljavci radi naseljujejo.

Le pet odstotkov prihodkov od igralništva

Legendarni kazino, ki ga je nekoč zasnoval Charles Garnier, arhitekt operne hiše v Parizu, že dolgo ne more več zagotavljati eksistence davčne oaze. Igre na srečo danes v državno blagajno prispevajo le še okoli pet odstotkov. To je le dvakrat toliko, kot doprinesejo javne parkirne hiše v Monaku. Še pred nekaj leti so v pariškem parlamentu razpravljali o veliko podjetjih s poštnim predalom v Monaku, katerih dvomljivi finančni posli so kneževino naredili za "off-shore" središče za pranje denarja. Kljub članstvu v Združenih narodih in v Evropskem svetu ostaja Monako izven Evropske unije. Tako je država pri OECD skupaj z Liechtensteinom in Andoro zapisana na črni listi, saj banke preveč brezskrbno sprejemajo denar nepoznanih komitentov in nerade izmenjujejo informacije z evropskimi organi.

Palais du Prince in vrtovi

Če si v Monaku, se zagotovo splača ogledati tudi knežjo palačo, ki so jo postavili na mestu, kjer je nekoč stala mogočna utrdba na visokem skalovju, ki se strmo spušča proti morju. Graditi so jo pričeli že v 13. stoletju in v času, ko knežja družina palače ne uporablja, si obiskovalci lahko ogledajo nekatere prostore in podoživijo zgodovino in tradicijo kneževine. V italijanski galeriji so na ogled čudovite freske, salon pa je opremljen v slogu Ludwiga XIV. V kronskem salonu pa že od 16. stoletja naprej redno prirejajo zabave in zgodovinske ceremonije. Tik ob palači pa leži staro mestno jedro, ki je prepleteno z ozkimi uličicami, polnimi prodajaln spominkov in majhnimi lokali. Nekatere izmed njih še danes izgledajo nekoliko srednjeveško. Ogledati pa si velja tudi številne urejene vrtove in parke. Med njimi vrtove Saint-Martin, ki se dvigajo visoko nad morjem in kjer raste veliko agav, palm in ostalih sredozemskih rastlin, med njimi pa so potočki in ribniki. Zanimiv je tudi japonski vrt in eksotični vrt s subtropskim rastjem.

Monako ima tudi slovit oceanografski muzej, kjer so na ogled ribe in ostali morski živelj. Na podvodni izlet pa se lahko odpraviš tudi s katamaranom Acquavision, ki sprejme do 145 potnikov in ima spodaj prostore, ki ležijo pod vodo in od koder je moč opazovati podvodni svet.

Kazino v Monte Carlu V predelu Monte Carlo je obilica možnosti za preizkušanju hazarderstva. Kazino, ki je bil zgrajen leta 1878, izgleda veličastno. Vstopnica za kazino stane 10 evrov, obiščejo pa ga lahko osebe, starejše od 21 let. Skozi atrij, obložen z marmorjem, prispeš do operne sobane, kjer redno prirejajo koncerte ter operne in baletne prestave. Naprej vstopiš v velik prostor, opremljen s starinskimi igralnimi mizami in odet v temno rdeč žamet. Ustavila sem se ob eni izmed igralnih miz in opazovala starejšega moža, okrašenega z debelimi zlatimi verižicami, ki je zapravil že vse žetone in nato enega za drugim stavil še bankovce za petsto evrov. Ves čas je izgubljal, a ni izgledalo, da bi ga to kaj motilo. Ob velikem salonu je še nekaj igralnih sob, kamor pa imajo vstop le tisti z najdebelejšimi denarnicami.

Zelo zanimivo pa je tudi dogajanje pred kazinom. Ob večerih se bogataši s svojimi dragimi avtomobili pripeljejo do stopnišča in avtomobile prepustijo pažem, da jih parkirajo. Tukaj je prava točka za ljubitelje dragih avtomobilov, saj takšno gostoto ferrarijev, lamborghinijev, rolls-roycev in porschejev težko vidiš na kupu še kje drugje. Zvečer je kazino in sosednji znameniti hotel Hotel de Paris lepo razsvetljen in če želiš, si lahko privoščiš drago kavo Café de Paris in opazuješ nočno življenje, ki traja do jutra …