Ladja za pol milijarde evrov: sprehodili smo se po novi potniški križarki (foto)

Costa Diadema, največja in najnovejša med križarkami Costa, je iz beneške ladjedelnice, kjer so jo zgradili v enem letu, izplula pred dnevi. Zdaj je na poti do Genove, kjer bo doživela svoj uradni krst. Tako kot se za ladje spodobi, ko na njenem boku boter razbije steklenico penine. Njeno penjenje pa ponazarja morske valove, ki jih bo ladja na svojih poteh uspešno premagovala.

Največjo med križarkami s podpisom Costa, ki bo čez zimo s potniki plula po zahodnem Sredozemlju, so v italijanski družbi, ki spada pod ameriškega ladjarskega velikana Carnival, naročili kmalu po brodolomu Costa Concordie. Na nesrečo so v italijanski ladjarski družbi odgovorili samozavestno in ambiciozno.

Velikopoteznost je na novi križarki mogoče razbrati skoraj na vsakem koraku. Ali če to prevedemo v številke. Ladja, ki je težka 132 tisoč ton, je za svojo izgradnjo zahtevala 550 milijonov evrov. Razteza se čez 15 potniških palub, sprejme 3724 potnikov, posadka obsega 1253 članov. Kabin je točno 1862, 64 je suit, vse imajo zasebni balkon, teh je vseh skupaj še z drugimi kabinami 756. 130 je prostorov, ki so del wellness centra. Ne manjka različnih bazenov za odrasle, gusarskega vodnega mesta za otroke ter še številnih drugih sprostitvenih in zabaviščnih programov.

Od košarkarskega igrišča do vožnje formule Na 14. palubi je košarkarsko igrišče, tega je še posebej vesel eden izmed Costinih športnih trenerjev. Gustavo Aldao iz Argentine, ki dela na križarkah že osem let, pravi, da mu je ta ladja najbolj všeč. Prepričala ga je notranja oprema ter dimenzija ladje, ki ponuja površine za številne športne in druge aktivnosti. Od proge za rolanje, tekaške steze, simulatorja golfa, fitnesa, vožnje formule, 4D-kina in še in še. "Toliko je možnosti, da je v enem tednu težko vse raziskati, poskusiti in doživeti," pravi.

Od igralnice do laserjev iz filma Matrica In res, težko je že vse našteti, kar je mogoče početi na Costa Diademi. Če ste za bolj ležerno vožnjo po morju, potem je to mogoče spremljati s knjigo v roki in ob požirkih koktajla na enem od ležalnikov na palubi, seveda, če gre za ugodne temperature. V hladnejših dneh pa se izgubljate v notranjem svetu ladje.

Šov je na sporedu vsak dan Glede na to, da je ena od odlik Costa Diademe njena velikost, si je v bivanju na njej mogoče privoščiti različne kulinarične izlete. Od italijanske pice do japonske kuhinje. Druženje je mogoče nadaljevati v različnih barih, pivnici, vinoteki, nočnih klubih, 4D-kinu ali pa v enem izmed gledališč. V teh poskrbijo, da je vsak dan kaj na ogled. Pa naj bo plesni, glasbeni ali akrobatski šov.

Lasvegaška notranjost S kopnega, ko je zasidrana, je mogoče videti celotno fascinantno dimenzijo križarke, ki pa je v notranjosti obvladljiva. Njeno velikost rešuje razdrobljenost na veliko manjših prostorov. Notranja oprema je bleščeča, na nek način deluje lasvegaško, še posebej na peti palubi, kjer središče predstavlja bar s klavirjem, prehodom do prodajaln, igralnice in gledališča ter notranjimi steklenimi dvigali, ki omogočajo pogled na okoliško dogajanje v modrem steklu in z zlatimi poudarki oblikovanih prostorih.

Igralnica je tako le ena od možnosti, soba za kartanje prav tako, ne manjka niti bežanje pred laserjem, kot da bi bili v filmu Matrica. V spaju je resnično sproščujoče, v notranjem bazenu bolj živahno, v zimskem vrtu mirno. Pri vsem niso pozabili niti na knjižnico, čeprav knjig tam ni bilo videti, zato pa so nameščeni računalniki z internetno povezavo. Poleg programov za otroke se v notranjosti najde tudi marsikatera trgovina, gledališče, klubi, kino. Z zdravstvenim centrom pa je poskrbljeno tudi za tovrstno varnost. Na križarki je tudi kapelica.

Vzdušje na ladji je zaradi programov in interjerja živahno in intenzivno, pa vendar se množice ljudi zaradi njene velikosti ne občuti. Svoj mir je mogoče najti tudi na ležalniku na terasi kabine. Nekaj je še posebej udobnih, suita z zasebnim jacuzzijem je gotovo med njimi.

Costa Diadema je križarka srednjega razreda Costa Diadema, kot pojasni direktor turistične agencije Svet križarjenj Mladen Barukčič, je križarka višjega srednjega razreda. "Čeprav po opremi lahko vidimo, da je primerljiva s hotelom s štirimi ali petimi zvezdicami." Razlika med križarkami je v številu osebja na potnika. V tem primeru je to ena proti tri, v višjem razredu, Premium, sta na dva potnika dva člana posadke, na luksuznih pa ena proti ena. V najvišjem razredu so ladje tudi manjše, odlikujejo se tudi po kulinarični ponudbi, saj na njih hrano pripravljajo kuharski mojstri iz restavracij z Michelinovimi zvezdicami, še razloži Barukčič.

Doda, da delo na ladji ne velja več za bajno službo, ker ne gre več za tako dober zaslužek. Na udaru so posebej tisti, ki delajo v strežbi in skrbijo za urejenost kabin. Delovnik se v tem primeru giblje med 12 in 15 urami, plača pa med 600 in tisoč evri. Boljšo plačo za krajši delovnik imajo prodajalci, fotograf in drugi zaposleni na ladji. Je pa med osebjem na Costa Diademi velik del sveta. V posadki je namreč okoli 60 različnih narodnosti.

Križarjenja pri nas naraščajo "Križarjenje kot oblika turizma precej narašča. Na svetovnem trgu beležijo letno od osem- do devetodstotno rast, pri nas pa je ta v letnem povprečju 30-odstotna," predstavi podatke Mladen Barukčič. Ta premik se je zgodil v zadnjih desetih letih, še posebej opazen pa je v zadnjih petih letih, še pojasni.

In s čim to povezuje? "Križarjenja ljudje šele spoznavajo, saj v zvezi s tem še vedno prevladujejo stereotipi. In sicer da so križarjenja draga, da so za stare ljudi in da se na ladjah nič ne dogaja. Rast, ki jo beležimo v zadnjih letih, je povezana z informacijami, ki krožijo med ljudmi. Ti so nad to obliko počitnic vse bolj navdušeni."

Eden od glavnih motivov za križarjenje pa je, da lahko v enem tednu, čas, za katerega se v povprečju odločajo, vidijo več krajev hkrati. Vsako jutri se praktično zbudiš v drugem mestu, in to brez menjave hotela, avtobusov in podobnega, pravi Barukčič. Tako vidiš malo Barcelone, Marseilla, nekaj Tunizije, Sicilije in še kaj. Postanki trajajo med pet in šest ali od deset do 12 ur.

Seveda v tem času ne moreš videti in doživeti mesta v celoti, je jasen direktor iz agnecije Sveta križarjenj. Zato sam temu pravi, da gre pri križarjenju za degustacijo mest. "Vidiš osnovne znamenitosti in o nekem kraju dobiš vtis. Na podlagi tega pa se odločiš, kam se želiš vrniti za dalj časa."

Križarjenje ni za stare ljudi Za križarjenja ne drži stereotip, da so za stare ljudi, še trdi Barukčič. Na križarkah srednjega razreda so večinoma pari in družine. Nekaj je pri nas tudi poročnih potovanj, ne pa toliko kot na primer v Italiji, kjer križarjenje za medeni mesec predstavlja klasiko. Prav tako pa je en teden na ladji dovolj, še pravijo poznavalci tovrstnih dopustov. Ta je namreč živahen, vsak dan si v drugem kraju, in zato si je po sedmih dneh treba nekje v rutini strniti vtise.