"Bosanski" ekološki turizem ob Soči

Za obiskovalce, ki niso le številka "Naše storitve temeljijo na posebni pozornosti do gostov. Temu pravim bosanski turizem, ker še edino v Bosni doživiš takšno domačnost. Ljudje pogrešajo odnos, da niso le številka, zato občutijo in cenijo, da od nas dobijo mnogo več, posledično pa je njihov odziv neverjetno dober," se o posebnostih, ki Eko kamp Korita dvigujejo nad posoško povprečje, razgovori vodja kampa Matic Leskošek in hkrati poudari, da se v kamp z dušo obiskovalci vedno znova radi vračajo. O tem se lahko prepričam tudi sama, saj je šopek slovenskih obiskovalcev že skorajda aboniran v tej ekološki oazi ob Soči, tujci pa poudarjajo, da jim je pri srcu predvsem druženje s Slovenci, saj tako pristneje zaplavajo v turistično zgodbo Posočja.

Eko kamp Korita je zaživel leta 2006 prav ob nabrežju smaragdne lepotice v kraju Soča, a so morali zaradi okoljevarstvenih zahtev taborni prostor premakniti na višjo teraso ob reki, kjer še danes nadaljujejo vizijo ekološkega doživetja v naravi. Pa ne tistega elitističnega z ekoloških kmetij za kot brezno globoke žepe, ampak prvinskega za vsak žep.

Eko kamp Korita piše lokalno ekozgodbo "S svojo ekozgodbo želimo ljudem pokazati, da energijski minimalizem in malce manj udobja ponujata zelo veliko," poudari Leskošek in iz rokava strese temeljna načela delovanja prvega ekološkega kampa v Sloveniji: "Nudimo le osnovne dobrine, trudimo se porabiti čim manj elektrike, zato uporabljamo le solarne svetilke, edino za hladilnike še nimamo te alternative. Ločeno zbiramo odpadke, imamo solarno prho in živo streho, spodbujamo k varčevanju z vodo in uporabljamo biološko razgradljiva čistilna sredstva. Pri gradnji vseh objektov smo uporabili le naravne materiale iz okolice, večinoma les iz Trente. Pri ponudbi prehrane sodelujemo z okoliškimi kmetijami, tako da lahko obiskovalci uživajo v pristnem okusu Posočja, hkrati pa tako podpiramo lokalno gospodarstvo."

Zveni mamljivo? Tako v resnici tudi je, ko se znajdeš v ravno prav odmaknjeni zeleni oazi pod pobočji Bovškega Grintavca, Srebrnjaka in Trentskega Pelca, kamor obiskovalci pobegnejo od drvečega vsakdana. Čeprav cesta švigne mimo le streljaj stran, žuborenje bistre hčere planin preglasi bližnje kotaljenje pločevine na štirih kolesih, zato lahko misli bliskovito odklopijo civilizacijo.

Za hip se ustaviš in hop – že kampiraš Za hip se ustaviš in hop – že kampiraš, saj kamp ponuja vse, kar potrebuješ za taborjenje. Sladek sen zagotovijo soška postelja – lesena hiška s šotorom, v katerem se na vzmetnici in ob vonju sveže posteljnine prenoči kot v domači postelji –, že postavljeni šotori s podlogo in spalno vrečo, za večje avanturiste celo viseče mreže, za tiste, ki si želijo kanček več udobja, pa še skupna ležišča, mobilna hiška in dva bungalova, seveda pa je mogoče postaviti tudi svoj šotor. V preprosti kuhinji se – z izjemo hrane, seveda – najde prav vse za kulinarično ustvarjanje in uživanje, od štedilnika, hladilnika in žara do posode in pribora. Kopalnica s solarno prho za pleteno ograjo je le še kamenček v mozaiku prvinskih doživetij v edinstvenem kampu, ki so ga v priljubljenem popotniškem vodniku Lonely Planet opisali kot "meko za mlade avanturistične popotnike".

Športnih izzivov željni mladi posamezniki, skupine in družine "Naši obiskovalci so športno usmerjeni mladi posamezniki, skupine in družine. Večina jih želi aktivno preživeti dopust, sem pridejo 'delat', ne počivat kot na morje, kjer v našem kampu Kaki na enem od zadnjih nedotaknjenih kotičkov slovenske obale prav nasprotno ni toliko zanimanja za adrenalinsko ponudbo," pove Leskošek, tudi mladi očka, kar je razlog, da je kamp ob Soči zasnovan prijazno do mladih družin. V njegovem osrčju kraljujejo lesena igrala in peskovnik, obkrožen z mizami, kjer lahko posedijo starši in si tako "ukradejo" pet minut časa zase. Malce starejši kratkohlačniki se navdušujejo nad badmintonom, mini namiznim tenisom, odbojko, nogometom, vrvohodstvom na slacklinu in drvečo žičnico flying fox. "V kampu je čez sezono najmanj deset otrok, od najmlajših, ravno zdaj je tu družina z dvomesečnim dojenčkom, pa vse do najstnikov, ki gredo v akcijo skupaj s starši," vrvež v kampu podčrtuje Matičeve besede. Sedemletniki že lahko izkusijo rafting, desetletniki tudi soteskanje, seveda v malce blažji izvedbi, a za prvo "okužbo" z adrenalinskimi doživetji je ravno dovolj!

Smaragdna adrenalinska doživetja "Mnogi športi in nenehna zabava, taprava adrenalinska bo odprava. Potešite radovednost in z nami užijte del poletja, domov pa odnesite smaragdna doživetja," so adrenalinčki v rime ujeli svojo ponudbo adrenalinskih dejavnosti, kjer ne manjkajo rafting, kanjonig, plezanje, kolesarjenje, rečni bob, kajak, jadralno padalstvo, mini rafting in prosto potapljanje, veliko obiskovalcev pa premamijo tudi okoliški pohodniški cilji. Kot poudari Matic, tudi tu izoblikujejo majhne skupine, do deset udeležencev, da jim lahko posvetijo več pozornosti. Prav tako kamp sprejme največ 50 obiskovalcev, kolikor se jih navadno nabere konec tedna, čez teden pa število usahne približno za polovico, zato je več priložnosti za tkanje osebnih vezi.

Na prste ene roke je mogoče prešteti goste, ki po naključju zaidejo v ekološki kamp v Soči in se odločijo ostati preprosto zato, ker jim je všeč, saj je večina rezervacij potrjenih vnaprej. Osemdeset odstotkov ljudi najde pot do kampa na osnovi ustnih priporočil, preostanek prineseta medmrežje in popotniška biblija. Med tujimi gosti prednjačijo Angleži, Irci in Avstralci, ki jih številčno uspešno lovijo Američani in drugi Severno-, Srednje- in Zahodnoevropejci. Tu in tam se najdejo celo 'eksoti' iz Arube, Indije, Gruzije, Moldavije, Libanona, v času mojega obiska tudi iz Južne Afrike, ob čemer se zazdi, da vse poti vodijo v - Eko kamp Korita.