Socialistična arhitektura skozi polaroide v androgeno kolekcijo

Hrvaški dvojec nam je v tem tednu dokazal, da moda živi v nas skozi več generacij, ko se med seboj prepletajo različni sistemi, družbene ureditve in celo narodi. Tako sta Andreja Bistričić in Maja Merlić blesteli na nedavnem tednu mode v hrvaški prestolnici, Zagrebu. Tam sta dokazali, da je socializem in z njim povezana arhitektura še danes odlična inspiracija za kreativno dovršene modne kose.

Dvojec nam sicer skozi več kolekcij vse do danes predstavlja androgeno modo in nič drugače ne bo z njuno vizijo pomladi naslednje leto. Navdih sta iskali v socialistični arhitekturi nekdanje Jugoslavije, ki je znana po svoji učinkovitosti, kar je bil tudi dodaten navdih za popoln spoj moškega in ženske v eno samo modno zgodbo.

Potiski, ki jih lahko občudujemo skozi celotno zgodbo kolekcije, so sicer nastali na Škotskem, s pomočjo različnih kemikalij in z izpostavljanjem visokim temperaturam. Kljub robustnosti, ki je posledica tako navdiha kot tudi samega materiala, pa v umetniških delih še vedno zaznamo dovolj ženstvenosti, ki se zna prikrasti v srca tistih, nekoliko bolj alternativno navdahnjenih modnih navdušenk.

Zgodbo kolekcije je v svoj objektiv ujela Sanja Bistričić, ki je modele postavila v središče socialistične arhitekture in tako še dodatno poudarila reference, ki sta jih skozi dih kreacij zasnovali oblikovalki. S celotno zgodbo nam želita pokazati, da moška in ženska moda ne potrebujeta jasno vidnih meja, ki bi določene kroje postavljali na eno, spet druge pa na nasprotno stran, marveč je mogoče skozi njuno delo uvideti tisti segment modne oblikovanja, ki teži k enakosti in dojemanju človeka kot entitete, brez kakršnegakoli spolnega razslojevanja, kot smo ga sicer vajeni pri tisti bolj uveljavljeni modni ustrojitvi.

Na Slovenskem smo dvojec Dioralop lahko videli že na umetniškem projektu v okviru svetovne prestolnice kulture z imenom Projekt Radar, pozneje pa sta se oblikovalki predstavili tudi v Ljubljani med oblačili oblikovalskega društva Squat, ki jih je gostilo v svojih prostorih na Križevniški ulici v središču prestolnice.