Nedelja,
10. 10. 2010,
7.47

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Nedelja, 10. 10. 2010, 7.47

6 let, 7 mesecev

Ribja pedikura

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Za svilnato mehko kožo na stopalih lahko poskrbijo tudi majhne ribice,ki s svojim nežnim sesanjem odstranjujejo odmrle kožne celice. Za vas nezaželena trda koža, za njih kosilo.

V zadnjih letih je pedikura s pomočjo majhnih ribic priljubljen, čeravno malce nenavaden kozmetični tretma v izbranih lepotilnih salonih zahodnega sveta.

Bizarno ali genialno?

Le kaj si bodo še izmislili, česa vse še ne želijo prodati brezglavim potrošnikom, se sprašujejo skeptiki. Tretma mnogi uvrščajo med bolj bizarne lepotilne metode tega sveta, med katerimi srečamo tudi masažo s pomočjo kač, uporabo mila, narejenega iz materinega mleka ali maske za lase iz, no, bikove semenske tekočine.

Ribja pedikura v resnici izvira iz dobro uveljavljene metode zdravljenja kožnih bolezni, kot je na primer luskavica, blagodejno pa vpliva tudi na kožne ekceme in celjenje ran. Za lepotilne namene jo že dolgo časa uporabljajo na Japonskem, kjer ribicam prepustite ne le vaša stopala, temveč kar celo telo.

Doktor riba

Vrsta majhnih ribic, ki imajo ekskluzivno dovoljenje za opravljanje poklica pedikure, se imenuje Garra Rufa, prihajajo pa iz Turčije. Sladkovodne specialiste za kožo gojijo v turških bazenih, od tam pa jih izvažajo po celem svetu. V naravnem okolju se prehranjujejo z odmrlimi celicami večjih rib, več kot zadovoljne pa so tudi z našimi.

V kozmetičnih salonih, kjer storitev ponujajo, ribice stanujejo v majhnih bazenčkih – koritih, kamor tudi namočimo svoja stopala. V trenutku se zapodijo na mesta, kjer imamo največ odmrlih celic, torej na pete. Kasneje se osredotočijo predvsem na za večino žgečkljivo območje med prsti. Odzivi večine, ki so ribicam prepustili svoja stopala, so, da so prvi občutki nenavadni in precej žgečkljivi, ko pa se jim popolnoma prepustiš, pa čutiš samo prijetno sesalno masažo. "Doktorji-ribe" namreč nimajo zob - svoje delo oziroma prehranjevanje, kot one temu pravijo, opravijo izključno z nežnim sesanjem. Ob tem izločajo slino, ki vsebuje encim diatanol. Ta je do kože posebej blagodejen, saj je zaslužen za hitrejše obnavljanje kože.

Ponekod storitev prepovedali

Prvi val navdušenja je zahodni svet preplavil pred nekaj leti, z odprtjem luksuznega salona v Londonu in podobnih v ZDA. V Združenih državah so se hitro oglasili kritiki, ki so opozorili, da takšne storitve lahko predstavljajo tudi zdravstveno tveganje. Ponudniki ribjih pedikur so sicer zatrdili, da se voda čisti sproti in zelo temeljito, a očitki so leteli tudi drugam. Ribice so namreč preveč drage, da bi jih menjali sproti, za vsako stranko posebej, zato naj bi potencialno prenašale okužbe. Lepotilni saloni so sicer zagotavljali, da stopala strank temeljito pregledajo, in zavrnejo vse tiste z ranami ali glivičnimi okužbami, a to zdravstvenih inšpektorjev ni prepričalo. V nekaterih ameriških državah so ribjo pedikuro prepovedali.

V Sloveniji zaenkrat še ni salona oziroma zdravilišča, kjer bi ponujali tovrstno storitev, če pa se boste zanjo odločili na kakšnem potovanju, preverite, da zares ponujajo tretma s pomočjo ribic Garra rufa, saj lahko hitro naletite na kakšen šušmarski salon, ki uporablja cenejše ribice, ki vaše kože ne bodo zgladile kot je treba ali pa vas celo ugriznile.

Ribja pedikura po pariško: