Študentska založba: od Odprave zelenega zmaja do fantastičnega romana

Orkester za poljube je 20. roman za odrasle izpod peresa Ferija Lainščka, ki je izšel pri Študentski založbi. Gre za zgodbo o ovdoveli medicinski sestri Tereziji Jurša. Ta najprej v ne povsem pojasnjenih okoliščinah izgubi moža, dravarskega splavarja in ljudskega godca, nato pa dobi še odpoved v mestni hranilnici. Protagonistka se tako znajde na robu čustvene in družbene osamljenosti, izključenosti.

Njena zgodba se dogaja leta 1929. V oddaljenem obdobju, ki pa ima z zdajšnjim veliko vzporednic. Gre za čas gospodarske krize, obdobje, v katerem se izničuje tudi kompas vrednot. Pisanje o oddaljenem času tako lahko postane premišljevanje o trenutnem kontekstu.

Pisatelj za svoj najnovejši roman pravi, da izhaja iz težnje pisanja o občutjih, ko človek ostane popolnoma sam. Neskončna (družbena) osama se lahko zgodi vsakomur in se tudi neprestano dogaja, je o svojem delu povedal Lainšček. Dodal je, da bo dovolj subtilen bralec, ki se bo z romanom uglasil, to tudi začutil.

Ignacija J. Fridl, avtorica spremne besede roma Orkester za poljube, je dejala, da je vsak roman Lainščka izjemen in da se tega v našem prostoru velikokrat še premalo zavedamo. "Vsak Ferijev roman je izjemen dar," pravi Fridlova in dodaja, da je tako tudi zato, ker daje pisatelj v svojih zgodbah pomembno vlogo tudi ženskam. V tem književnem delu je Lainšček zajel temeljne prvine romanesknega pisanja, še pravi avtorica spremne besede. Gre namreč za individualno vsebino, zgodbo, ki pa zadane slehernika, izjemen zgodovinski kontekst (čas gospodarske krize, ki nam je danes zelo blizu) in približevanje tradiciji tega kulturnega prostora (splavarji) ter prepoznavno avtorjevo pisavo.

V nasprotju z nekaterimi predhodnimi deli se ta zgodbi ne dogaja ob Mura, ampak vlogo reke, metafore za življenje, in prostora, ki zaznamuje človeka, prevzame reka Drava. Reko Muro Lainšček opisuje kot "upočasnjeno na čuden način", vrtinčasto, življenje ob njej pa poteka počasi. Drava je drugačna in zato tudi drugače vpliva na ljudi, dodaja. Drava se vali, življenje ob njej poteka v širši smeri in ne gre za vedno enako vrtinčenje, pojasnjuje Fridlova. Zato je drugačen tudi tok romana, poudarja avtor.

Gorjanov fantastični roman Pri Beletrini je izšel Planetarium pokojnega Vojka Gorjana, avtorja, ki pripada generaciji Draga Jančarja, Slavka Pregla, Milana Dekleve in drugih. Po zaslugi Miklavža Komelja, ki je za to delo izbral in uredil besedila ter napisal spremno besedilo, lahko govorimo o ponovnem literarnem rojstvu Gorjana, pravijo v založbi. Komelj dodaja, da bomo s tem objavljenim delom lahko dobili drugačen vpogled v podobo o književnosti 70. let prejšnjega stoletja pri nas.

Vojko Gorjan je v svojem življenju doživel malo objav. Veliko je pisal, veliko tudi uničil, za njim pa so ostali čistopisi, za katere je želel, da bi bili objavljeni. Do aprila leta 2012 so bili ti v lasti njegove družine in nedostopni javnosti, dokler jih ni njegov oče poklonil Narodni in univerzitetni knjižnici. Ni preteklo veliko časa do njihove objave, ki smo ji priča novembra leta 2013, poudarja Komelj.

Pred bralci je tako Planetarium, ki obsega približno polovico Gorjanove do zdaj neobjavljene zapuščine. V knjigi je natisnjen njegov fantastični roman, v drugi polovici pa dodani avtorjevi krajši teksti. Od njegovih opisov izkušenj s psihiatrijo do esejev in pesmi. Planetarium je eno od pisateljevih dveh obsežnih del, ki ju je končal pred smrtjo leta 1975 in ju poslal na založbo, saj si je zanju želel objave. Tako kot ni doživel objave Planetariuma, ni imel med življenjem nič več uspeha z zbirko kratkih zgodb z naslovom Čarobno življenje.

Vojko Gorjan je s svojim pisanjem raziskoval mejna stanja človekove zavesti in tematiziral koordinate človeškega sveta. Pisanje je razumel kot orodje za premikanje teh koordinat, je njegovo delo pospremil Komelj. Njegov navdih je bil pesnik in slikar William Blake. O svojem pisanju je govoril kot preroškem pisanju, pri tem pa citiral Blakovo tezo, da je vsak človek prerok.

Odprava zelenega zmaja in Velika pustolovščina Velika pustolovščina in Odprava zelenega zmaja sta prvič izšli leta 1976 v eni knjigi pod naslovom Odprava zelenega zmaja, po kateri so posneli tudi televizijsko nadaljevanko. Preglovo delo za mladino je posodobljeno in z ilustracijami dopolnjeno tako doživelo že 4. ponatis.

Tokrat sta zgodbi izšli vsaka v svoji knjigi in z več ilustracijami Marjana Mančka, ki se je s to knjigo v 70. letih prvič spoprijel z ilustriranjem za mlajše bralce.