Slovenska filharmonija gosti oskarjevca s papirnatimi glasbili

Presenečeni boste, kakšno glasbo lahko izvabimo iz papirnatih glasbil. Skladatelj Tan Dun, ki je za glasbo za film Prežeči tiger, skriti zmaj med drugim prejel tudi oskarja, se bo gostom Slovenske filharmonije predstavil s Koncertom za papirna glasbila in orkester.

Na tretjem koncertu Modrega abonmaja, ki bo 13. in 14. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, se bo Dun predstavil kot skladatelj in dirigent. Kitajski skladatelj je Koncert za papirna glasbila in orkester napisal leta 2003 in ga premierno predstavil oktobra istega leta ob velikem odprtju koncertne dvorane Walt Disney v Los Angelesu.

"Papir nas obkroža vse življenje: svoje zamisli lovimo in beležimo z besedami ali slikami, prav tako na novo odkrite občutke o sebi in svetu okrog nas. Dolgo časa sem razvijal idejo o organski glasbi, ki pooseblja zvoke narave – zvoke vode, papirja, keramike in misli. Okolica je povezana z našimi življenji, v duhovnem smislu pa vse vznika iz enega samega semena kreativnosti," je ob rojstvu Koncerta za papirna glasbila in orkester povedal kitajski skladatelj, ki so ga lani imenovali tudi za Unicefovega ambasadorja dobre volje.

Melodije, ki presegajo našo domišljijo

Tan Dun je širšim množicam postal bolj znan po pisanju glasbe za film Prežeči tiger, skriti zmaj (Crouching Tiger, Hidden Dragon, 2000) režiserja Ang Leeja, ki je leta 2001 prejel kar štiri oskarje, med drugim ga je prejel tudi Tan Dun za glasbo. Poleg oskarja je skladatelj tisto leto za isto delo prejel še bafto in grammyja.

"Papirnati koncert", ki združuje orkestrsko glasbo z naravnimi zvoki, nas bo očaral z melodijami, ki presegajo našo domišljijo in se dotikajo najosnovnejših vibracij naših življenj. Tan Dun s svojo glasbo dokazuje, da ima klasična orkestrska glasba še vedno dovolj prostora za eksperimentiranje.

Na tolkalih se bo Tanu Dunu pridružila mlada kitajska tolkalistka Čenču Rong, ki že dlje časa prejema odmevna priznanja za svoje glasbene dosežke in je članica Šanghajskega kitajskega orkestra.

S tremi notami nazaj k naravi

Poleg Koncerta za papirna glasbila in orkester bomo poslušali tudi Simfonično pesnitev treh not, ki so jo premierno zaigrali leta 2011 pred madridskim občinstvom.

"Tri note, la, si, do, so me vedno spominjale na a, be, ce, torej na začetke, na izvor vsega. Za počastitev 70-letnice Placida Dominga so me poklicali, naj nekaj napišem. Njemu v poklon sem uporabil note la, si, do, ki so tudi del njegovega imena," je skrivnost dela razkril umetnik, ki obljublja, da nas bo poslušanje teh treh not vrnilo nazaj k naravi.

Andaluzijska ljubezen v obrednem plesu in Ravelov Bolero

Tretji koncert Modrega abonmaja Slovenske filharmonije nas bo seznanil tudi z delom španskega skladatelja Manuela de Falle, ki velja za enega najpomembnejših španskih skladateljev prve polovice 20. stoletja. Poslušali bomo Obredni ples ognja iz suite Ljubezen čarovnica, ki velja za najbolj znan in priljubljen stavek tega dela. Predstavlja trenutek čarovniškega obreda, ko ciganka Kandela prikliče duh nekdanjega ljubimca. Delo je napisno v izrazitem andaluzijskem slogu.

Legendarni Ravelov Bolero pa je enostavčna orkestrska skladba, ki ga je Ravel napisal po naročilu plesalke Ide Rubinstein in je bil načrtovan za uglasbitev baleta, vendar ga je Ravel pozneje prilagodil glasbeni formi in španskemu plesu bolero.

Na počitnicah je prijatelju zaigral znano melodijo z enim prstom in dejal: "Se ti ne zdi, da ima ta melodija v sebi nekaj vztrajnega? Poskusil jo bom ponavljati v neskončnost, brez razvijanja, postopoma pa bom po najboljših močeh dodajal orkester." In tako je nastala skladba, ki še vedno ostaja najznamenitejša Ravelova skladba. Navdušenje, ki je sledilo pariški premieri leta 1928, še kar traja.