Pri Šerpi trije moški pesniški glasovi

Gregor Podlogar je svojo pesniško zbirko naslovil Vesela nova ušesa, Primož Čučnik je napisal zbirko z naslovom Kot dar, prvenec Vida Sagadina pa nosi naslov Drevored.

Izkušnja sveta kot poslušanje

Podlogarjeva četrta samostojna pesniška zbirka Vesela nova ušesa na konceptualni osnovi ubeseduje izkušnjo sveta kot poslušanje, ki, če se paradoksalno parafrazira misel Susan Sontag o fotografiji, nosi občutek, da lahko v svoji glavi zaobsežemo svet kot antologijo glasov. Prav ti na vesel način iščejo svojo formo - od fragmenta do nekoliko daljših pesmi.

Vesela nova ušesa zato po eni strani tako skozi popularno kulturo kot velike filozofske tradicije izrabljajo čas tega tukaj in zdaj, po drugi pa ubesedujejo soočanje z nemožnostjo slišanega v izkušnji.

Eksistencialna slika otroštva

Tudi v novi zbirki Kot dar Čučnik preigrava forme in načine ubesedovanja. V novi Čučnikovi zbirki ima osrednje mesto eksistencialna slika otroštva. To je tista "vzporedna realnost" in hkrati negotov blodnjak hoje "po spominu", kjer je "tako preprosto zaiti".

Obsežen kos knjige je namenjen bolj pripovednima, elegičnima ciklusoma Trgovina in Zamisel reda v zapuščeni kitajski restavraciji, ki sta, v njuni zaključenosti in (samo)refleksivni naravnanosti, lahko razumljena kot osrednja v knjigi. Čučnik je za pesniško zbirko Delo in dom (2007) prejel nagrado Prešernovega sklada.

"Vedno ponavljajoči se motiv otroka"

Drevored je prvenec Vida Sagadina, o katerem je pesnik Aleš Šteger med drugim zapisal: "Spočetje, kreacija, rojstvo, maternica, ki se je pozabila zapreti, vedno ponavljajoči se motiv otroka, izpričujejo neko trdovratnost, upornost in nenehno brstenje živega.

Ta se kaže v gostih in žlahtnih posevkih citatov, namigov, navezav na pesniško tradicijo, besednih iglicah in igricah, ki se domiselno vsajajo pod verzno lubje in tvorijo komaj vidne žlahtne cepiče teh pesmi (...)". Sagadin se je deset let ukvarjal s pisanjem kritik.