Po treh desetletjih izšli novi Zakladi Slovenije

Za novo izdajo s preverjenima avtorjema so se pri založbi odločili zato, ker se je po besedah sourednice knjige Darje Butina v tridesetih letih marsikaj spremenilo. Kmecl: Skušali smo zbrati stvari, na katere bi lahko bil Slovenec resnično ponosen Prvotno knjigo so delali v čisto drugačni družbeni klimi. Slovenci smo tedaj zelo potrebovali narodno zavest in ponos, saj se je bližal čas, ko je bilo računati, da bomo postavljeni pred pomembne odločitve. Zato so v knjigi skušali zbrati stvari, na katere bi lahko bil Slovenec resnično ponosen, je na današnji novinarski konferenci povedal Kmecl. Besedilo je povsem drugačno A časi so se spremenili in Slovenci smo morda celo preveč samozavestni, vse se nam zdi že kar samoumevno, zato je besedilo v novi izdaji čisto drugačno. Besedila je manj, manj je v njem konkretnih podatkov, poleg tega je do neke mere samoironično, saj je želel bralce s tem opozoriti, da nič ni samoumevno, je dodal Kmecl.

Rapsodičnemu uvodu sledi sprehod po Ljubljani. Od tam se bralec poda v alpsko ali visokogorsko Slovenijo, nato v sredozemsko ali sončno Slovenijo, od tam preko kraške Slovenije s spodnjo etažo, zelenega drobovja Slovenije in panonske ali rodovitne Slovenije do dolenje ali starožitne Slovenije. Knjigo zaključuje poglavje Slovenska družinska srebrnina in tudi: "Ta hiša je moja, pa vendar moja ni".

Kot je pojasnil Kmecl, si je dovolil esejistične označbe, s čimer je želel izpostaviti, kaj je tisto, kar je za Slovence dragoceno, zadnje poglavje pa prinaša njegov pogled na zamejstvo.

Žnidaršič: Imel sem privilegij ...

Joco Žnidaršič je izpostavil, da je imel privilegij, da je Slovenijo odkrival še v času, ko so obstajale še marsikatere od njenih lepot, ki jih danes ni več. Naročenim 400 fotografijam je za novo izdajo dodal še fotografije nekaterih lepot, za katere sam meni, da bi jih bilo potrebno ohraniti zanamcem. Slovenija se zelo spreminja, zato je vesel, da fotografira, kar se danes še da lepega fotografirati.

prerezni likovni dokument glede stanja slovenske pokrajine Kmecl je zaradi bogatega fotografskega gradiva knjigo označil za "prerezni likovni dokument glede stanja slovenske pokrajine". Ob tem je opozoril na degradacijo pokrajine na Krasu, kar je predvsem posledica industrializacije. Knjiga je zato tudi apel na našo zavest, naj se potrudimo, da teh lepot, ki jih imamo, ne izgubimo, ampak jih ohranimo prihodnjim rodovom.

Seveda je v treh desetletjih nastal marsikateri biser sodobne arhitekture, na katerega smo lahko ponosni, je dodal Žnidaršič. Vedno bodo ostale tudi lepe gore, večjih posegov se bodo ubranila tudi zaščitena območja. Sicer pa bi se Slovenci morali zavedati, da je njihova dežela majhna in lepa in da bi bilo njene lepote potrebno ohraniti.

Tri različne naslovnice Posebnost nove izdaje je tudi v tem, da imajo kupci na izbiro tri različne motive naslovnic pri slovenski izdaji, v tujih jezikih - angleščini in nemščini - je na voljo samo naslovnica z motivom Alp.

Pri knjigi je sodeloval še geograf Franci Novak. Preveril je vse podatke, napisal pripise k slikam in sestavil končni seznam fotografij. Sourednica knjige je Nina Žitko, za oblikovanje je poskrbel studiobotas.