Philip Roth: Slehernik

Usodo Rothovega brezimenega slehernika spremljamo od prvega soočenja z bližino smrti – na idilični plaži svojega otroštva – prek družinskih spletk in poklicnih dosežkov v obdobju aktivne zrelosti, do obdobja starosti, ko račune za svoje živahno življenje polaga z opazovanjem pešanja moči vseh okoli sebe, še posebno pa s pešanjem lastnega telesa, ki ga noče več ubogati. »Sin staršev, ki so dočakali visoko starost, brat šest let starejšega moškega, ki očitno ni bil nič manj pri močeh kot takrat, ko je brcal žogo za gimnazijo Thomasa Jeffersona, jih je imel komaj nekaj čez šestdeset, ko je njegovo zdravje začelo pešati in mu je telo po vsem videzu nenehno grozilo z odpovedjo.« Uspešen oglasni agent in umetnik je oče dveh sinov iz prvega zakona, ki ga prezirata, in hčerke iz drugega, ki ga obožuje. Je tudi ljubljeni brat moškega izjemne fizične moči, kar mu nehote zbuja občutke grenke zavisti, in osamljen ločenec treh propadlih zakonov. Na koncu pa postane oseba, kakršna ne bi nikdar hotel biti. Obrabljene teme človekovega telesa, smrti in starosti se v sedemindvajseti Rothovi knjigi (in že peti v 21. stoletju) razrastejo v strašljivo, brutalno zgodbo, ki (lahko) doleti – slehernika.