Sobota,
29. 3. 2008,
19.31

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 29. 3. 2008, 19.31

7 let, 1 mesec

Knjiga soli

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
»Sol, sem pomislil. Gertrude Stein, kakšne vrste? Kuhinjska, od znoja, solz ali iz morja,« se sprašuje vietnamski kuhar Binh, zaposlen pri slavni ameriški pisateljici.

Avtor: Monique Truong Založba: Sanje Cena: 14,99 eur

Vietnamsko ameriška avtorica Monique Truong je ob branju znamenite Kuharske knjige Alice B. Toklas, intimne partnerice ameriške radikalne pisateljice Gertrude Stein, naletela na omembo dveh »indokitajskih« kuharjev, ki sta ji razburkala domišljijo. Misel na to, kaj vse sta njena rojaka doživela v bližini slavnega para, jo je tako prevzela, da se je odločila napisati zgodbo o vietnamskem kuharju.

Knjiga soli torej ni knjiga receptov, temveč knjiga spominov. Prvoosebna pripoved vietnamskega kuharja, ki je zapustil svoj dom zaradi brutalnega očeta in homoseksualnosti, ter se zaposlil na slavnem naslovu Fleurus št. 27 v Parizu.

Njegova zgodba je zgodba o ljubezni med pisateljico Gertrude Stein in njeno spremljevalko Alice B. Toklas in o intimnostih, ki jih je doživel z moškimi, ki so ga vedno znova izdali. Je tudi zgodba o kolonialni zgodovini, ki kuharja Binha vseskozi postavlja v vlogo drugorazrednega državljana in podložnika, tako v Vietnamu kot tudi kasneje v Parizu. In navsezadnje je Knjiga soli tudi zgodba o osamljenosti, saj je zaradi neznanja jezika – tako francoskega, kot tudi angleškega - njegova komunikacija z drugimi močno omejena. Edini univerzalni jezik, ki ga Binh obvlada, je jezik kuharske umetnosti.

»Preden sem ovojnico odprl, sem jo povohal. Držal se je je vonj po daljnem mestu, težek vonj po pričakovanju dežja. Če zraven ne bi bilo mojih Mesdames, bi jo pokusil z jezikom. Prepričan sem bil, da bom našel dobro znano ostrino soli, vedeti pa sem moral, kakšne vrste: kuhinjsko, od znoja, solz ali iz morja. Hotel sem, da bi se mi ta v papir zahomotani predmet razkril, mi povedal, še preden bi se oglasile besede, zakaj mi je brat šele po skoraj petih letih odgovoril na prvo in edino pismo domov.«

Roman je Monique Truong prinesel številne nagrade, meni pa so ob branju Binhove zgodbe misli pogosto uhajale drugam. Morda ji je manjkal ščepec soli.