Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je pod naslovom Iz zapuščine izdal pesmi Srečka Kosovela, še neobjavljene v Zbranem delu.
Urednik knjige Marjan Dolgan je na predstavitvi opozoril na problematiko rokopisov, s katerimi je imel težave že Kosovel sam. Pesnik je deloval po navdihu in ni pazil na obliko in slovnico.
Avtor, ki vedno znova preseneča
Janez Vrečko, ki ga je Dolgan predstavil kot enega največjih poznavalcev Kosovela, je dejal, da je Kosovel avtor, ki vedno znova preseneča. Med novimi presenečenji je po njegovem tudi pričujoča zbirka. Poudaril je, da je bil Kosovel izredno plodovit pesnik, ki je na dan napisal več pesmi in približno tri pisma, bral besedila v šestih jezikih ter spal le po dve uri.
Rokopise pisal na "škrniclje od žemljic"
Rokopise, ki jih je pisal na "škrniclje od kupljenih žemljic", je imel skrbno shranjene pod ključem v miznici, je povedal Vrečko. Te je po pesnikovi smrti dobil njegov brat, pozneje pa prof. Anton Ocvirk. Ta je Kosovela, kot je pojasnil Vrečko, v začetku cenil bolj kot prijatelja kot pa pesnika in je "šele, ko se je sam prelevil v znanstvenika, začel odkrivati izredno vrednost Kosovelovih pesmi". Ocvirk je po Vrečkovih besedah opravil veliko delo, saj je imel opravka s posebno Kosovelovo pisavo.
Kosovel deloval po principu navdiha
S slednjim se je strinjal tudi Dolgan, ki je rokopise transkibiral in napisal razpravo ter spremno besedo k zbirki. Dejal je, da je Kosovel deloval po principu navdiha, kar je pomenilo, da se ni oziral na slovnico, "tako da je pesmim večkrat kar zmanjkalo ločil". Omenil je tudi dvojno zapisovanje črke "r" in ločljivo zapisane besede, kar je botrovalo temu, da so nekatere besede ostale neberljive.
Pesmi, ki so večinoma brez datumskih označb, je Dolgan uredil - tako kot že Ocvirk - po naslovih oziroma po prvem verzu, saj veliko pesmi v originalu nima naslova. Pesmi je razvrstil po dominantnih motivih, kar ni bilo lahko, ker se motivika meša.
Na začetku zbirke pesmi za otroke, na koncu o smrti
Zbirko začenjajo pesmi za otroke, končujejo pa jo pesmi o smrti. V zbirki pa med drugim najdemo kraške in druge krajinarske pesmi, ljubezenske pesmi, pesmi o kaosu in kozmosu, o slovenstvu in religiozne pesmi. Kot je poudaril urednik, je želel pesmi dati bralcu brez vnaprejšnjega vrednotenja.