Heziodovi deli Teogonija in Dela in dnevi

Teogonija kot bogovski rodovnik

Kajetan Gantar je prevod za novo izdajo temeljito predelal in izpilil.

Teogonija je strukturirana kot bogovski rodovnik, ki je izpeljan iz prvotnega Kaosa in se nato postopoma diferencira in razčlenjuje v harmonijo urejenega bogovskega kozmosa. Je najbogatejši in najdosledneje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranjenih iz antike. Umetniška vrednost se sicer ne more primerjati z razkošnimi podobami bogovskih gostij pri Homerju, vendar posameznim odlomkom ni mogoče odrekati tudi poetičnih vrednot.

Teogonija je predvsem neizčrpna zakladnica za spoznavanje grške mitologije in dragocen vir za študij zgodovine grške religije, saj ne gre za običajen mitološki priročnik, kakršnih je na ducate ohranjenih iz helenističnega in poznejšega obdobja. Heziod je bil veren mislec in njegova Teogonija raste iz iskrenega prepričanja in iz globokega verskega doživetja, zato velja za najbolj avtentičen dokument starogrškega verstva.

Dela in dnevi kot "kmečka pratika",

Pesnitev Dela in dnevi literarni zgodovinarji radi označujejo kot nekakšno "kmečko pratiko", v kateri so našteti in opisani največji prazniki, zraven pa tudi delovniki in najpomembnejša opravila, ki naj se opravljajo ob posameznih dnevih. Pesnitev je zrasla iz pesnikove osebne izkušnje, povod za njen nastanek je dala pravda za očetovo dediščino, v kateri je Heziodov brat Perzes očitno podkupil sodnike in si prigrabil večji delež, kot mu je pripadal.

Vendar pa so nauki, tudi kadar so naslovljeni izrecno na brata Perzesa, namenjeni širšemu občinstvu. Pesnik presega svoj ozki osebni interes, vseskozi ima pred očmi stisko grškega kmeta nasploh in koristi širše skupnosti. V pesnitvi Dela in dnevi je Heziod zapel najveličastnejšo himno človeškemu delu iz antičnega obdobja, so zapisali pri založbi Modrijan.