Beneški župan rešitev za krpanje proračunske luknje vidi v prodaji znanih slik

Nekdanji italijanski podjetnik, zdaj pa politik in beneški župan Luigi Brugnaro je dobil "genialno" zamisel, kako zakrpati mestno proračunsko luknjo. Samo v tem letu je v beneški blagajni nastalo približno 60 milijonov evrov novega dolga, zato je napovedal, da bo na dražbi prodal nekatere izmed dragocenih slik, ki so v lasti Benetk in so sicer razstavljene v muzejih in galerijah. "Raje pogrešam nekaj slik, kot da bankrotirajo Benetke," je italijanski javnosti svoje stališče razkril župan.

Ministru se je stemnilo pred očmi S svojim načrtom je Brugnaro dodobra razburil javnost, ne le lokalne, temveč tudi državno. Odzvali so se tudi v Rimu, italijanskemu ministru za kulturo Dariu Franceschiniji, kot pišejo tuji mediji, se je ob novici stemnilo pred očmi. "Upam, da je to le šala ali – kar bi bilo bolj razumljivo – poskus, da bi si od vlade pred sprejetjem državnega proračuna zagotovil še več sredstev za mesto," ministrove besede navajajo v Jutranjem listu.

Del beneških avtorjev ne, tujih da Brugnaro se s svojim načrtom ne obotavlja, saj je javnosti sporočil tudi, katere slike ima v mislih za prodajo. Na njegovem seznamu sicer ni del Tiziana ali Canaletta, tudi ne slik in kipov, ki so povezani z beneško zgodovino in kulturo, temveč dela tujih umetnikov.

Tako je na prvem mestu med za dražbo izbranimi umetniškimi deli slika Judita II avstrijskega secesijskega slikarja Gustava Klimta, sicer ena od osrednjih znamenitosti beneške Galerije moderne umetnosti. Beneški župan v mestni zbirki tudi ne bi pogrešal na primer dela Marca Chagalla.

Denar od prodaje slik za razvoj in prometno infrastrukturo Po Brugnarovi domislici bi s prodaja dela beneške dediščine, razporejene po različnih mestnih muzejih, občina lahko v blagajno pridobila približno 400 milijonov evrov. Po ocenah bi na dražbi samo za omenjeno Klimtovo sliko dobili med 70 in 90 milijoni evrov.

Zbrana sredstva bi vložili v razvoj, prometno infrastrukturo in drugo, predlog zagovarja župan.

Če Benetke ne morejo preživeti s turizmom, katero mesto lahko? Če Benetke ne morejo preživeti od turizma, ne le preživeti, temveč se na ta način tudi razvijati, katero mesto se lahko, je eno od vprašanj, ki se ob tej novici pojavljajo v tujih medijih. Središčna med njimi so usmerjena h kritiki razprodaje umetniških del. Bi bili po prodaji del beneški muzeji in galerije še tako zanimivi kot do zdaj ter v svoje prostore še vedno privabili enako število ljudi? Pri tem se v javnosti pojavlja še en pomislek: kdo in na podlagi kakšnih meril bi izbral dela za dražbo?

Vstopnina za Trg sv. Marka A kot kaže, prodaja umetniških del ni edina Brugnarova ideja za krpanje luknje v mestni blagajni. Njegova ideja je, da bi turistom zaračunavali tudi vstop na Trg sv. Marka in v baziliko na njem.