628. Popotnica

Ne prosi popotnik za nežne zvoke pomladnih piščali, da te zazibljejo v prijetni dremež utrujenih senc. Napev siren je gnal mornarje v skalno morje. Ne joči za daljnimi travniki povaljanimi z odtisi vajinih spominov. Cvet, ki sredi plevela najbolj zažari, se prvi osuje. Ne išči ljubezni. Ne draži krute levinje, da ti iztrga srce. Njene stopinje za vedno izginejo v samoti, nekje na pol poti do sreče.