Portovec, vino za britansko kraljico

V nekem hotelčku na Novi Zelandiji, ki je bil urejen v viktorijanskem slogu, je na kaminu v sprejemnici apartmaja za mladoporočence stala kristalna steklenica s portovcem. Kozarček rdečega sladkega vina med namakanjem v stari kopalni kadi je bil popoln popotniški užitek. Kajti portovec je vino za dušo. Omamno sladko, zapeljive barve. In čeprav je portugalsko, bolj angleškega vina res ne bi mogli najti.

Pravzaprav so za njegov nastanek res krivi Angleži. Ko so v preteklih stoletjih iz Portugalske, natančneje iz doline Douro, uvažali vino, so imeli vedno težave s tem, da se je določena količina vina med potjo pokvarila. Pa so se spomnili in vinu primešali alkohol. Natančneje aguardente, grozdno žganje. Med potjo se je rdeče portugalsko vino prav lepo pomešalo z alkoholom, ko pa se je še malo postaralo, je postalo omamno. Angleži in svet so ponoreli za novim izumom. Nastal je portovec, ki ime nosi po pristanišču Porto, od koder je z ladjami potoval v Britanijo. Dolina Douro je zaradi njega postala tako pomembna vinska regija, da je najstarejša zaščitena vinska regija na svetu, saj se s tem ponaša že od leta 1756. Tudi za to so zaslužni Angleži, ki so postali največji trgovci s portovcem, zato so še vedno največje znamke portovca angleške, na primer Sandeman, Graham's, Taylor's. Je pa res, da jim odlično konkurirajo tudi stare portugalske družine, kjer je izdelovanje portovca družinska tradicija.

Poznamo več različnih vrst portovca, najbolj značilni sta vrsti ruby in tawny. Prvi je rubinasto rdeč, sadnega okusa in staran le od dve leti do tri leta. Tawny pa je bogatega okusa in temnejše barve, saj je staran od deset do štirideset let. Prav ti so najbolj dišeči.

Ko si boste na novo leto ob čokoladni torti privoščili kozarček portovca, imejte v mislih, da britanska tradicija veleva, da kraljici na uradnih večerjah britanske vojske vedno nazdravijo s portovcem.