Petek, 10. 5. 2024, 14.57
7 mesecev
Nova generacija ozaveščenih jedcev
Današnji svet hitrega tempa in hitre prehrane pogosto odmika otroke od zavedanja pomena tradicionalne prehrane in spoštovanja hrane. Pogosteje se srečujemo z nezdravimi prehrambenimi navadami, ki vključujejo prekomerno uživanje predelane hrane, hitrih prigrizkov ter pomanjkanje sezonskih in lokalnih sestavin v prehrani. Velika težava pa so tudi zavržki hrane, ki predstavljajo pomemben del obremenitve našega okolja, zato je nujno, da se zavedamo pomena trajnostne prehrane in sprejemamo odgovorne odločitve. Trende je treba obrniti v drugo, bolj trajnostno smer. projekt "Kuhnapato" je eden izmed učinkovitih načinov, kako to doseči.
Prehrambene navade, ki jih otroci oblikujejo v mladosti, imajo dolgoročne učinke na njihov odnos do hrane.
Dober odnos do hrane se oblikuje že v mladosti
Prehrambene navade, ki jih oblikujemo v otroštvu in mladosti, imajo dolgoročne učinke na naš odnos do hrane. Pravijo, da so otroci ogledalo staršev in starejših vzornikov, zato sta vzgoja in izobraževanje pomemben faktor pri oblikovanju pozitivnega odnosa do hrane. Pomembno je, da otroke spodbujamo k raziskovanju in uživanju raznolikih živil ter jim pomagamo razumeti pomen uravnotežene prehrane za njihovo zdravje in dobro počutje.
Sodoben življenjski slog s hitrim tempom in široko ponudbo hitro pripravljenih obrokov lahko predstavlja velike izzive pri oblikovanju zdravih prehranskih navad pri otrocih. Pogosta izpostavljenost visoko predelani hrani, sladkim pijačam in prigrizkom z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob lahko vodi v prekomerno telesno težo, slabe prehranjevalne navade in povečano tveganje za razvoj nezaželenih kroničnih bolezni že v mladosti.
Z razvijanjem zdravega odnosa do hrane pri otrocih pa nimamo v mislih le pomena uravnotežene prehrane, temveč tudi spoštovanje in skrbno ravnanje s hrano, ki ima lahko velik (pozitiven ali negativen) vpliv na okolje, v katerem živimo.
Z nekaj kuharske domišljije in znanja lahko ostanke spretno spremenimo v novo okusno jed.
Zavržki hrane niso za stran!
Zagotovo smo se pri kuhanju in pripravi obrokov že vsi srečali z ostanki in deli hrane, ki jih nismo uporabili ali pojedli. Eden pomembnejših elementov trajnostnega ravnanja s hrano pa je ravno zmanjševanje zavržkov. Vsako leto se zavržejo ogromne količine hrane, z nekaj znanja, kuharske domišljije in kulinaričnimi spretnostmi pa lahko olupke, koščice in druge ostanke spretno in mojstrsko umestimo v nov recept, ki mu ne bo manjkalo dobrega okusa.
Projekt Kuhnapato spodbuja odgovorno in trajnostno prehranjevanje brez zavržkov.
S projektom Kuhnapato do trajnostnih navad
Projekt Kuhnapato slovenskim osnovnošolcem pomaga pri osvajanju kuharskih veščin in znanj o pripravi tradicionalnih jedi, ki so nam jih naši stari starši predali od svojih babic in dedkov. Projekt že 14 let mladostnike in širšo javnost vrača k slovenski kulinarični tradiciji, ki vključuje številne jedi in specialitete naših prednikov, pri tem pa spodbuja odgovorno in trajnostno prehranjevanje brez nepotrebnih odpadkov.
Mladi kuharski talenti tradicionalne recepte s pomočjo sezonskih in lokalnih sestavin preoblikujejo v zdrave in hranilne obroke, pri tem pa poskrbijo za čim manj zavržkov. Projekt že osmo leto zapored podpira tudi podjetje SPAR Slovenija, ki stremi k trajnosti in spodbuja obujanje slovenske kulinarike skozi tradicionalne jedi. Z nekaj kuharske domišljije so tako učenci na različnih lokacijah pred trgovinami Interspar ustvarjali nove jedi, ki bi jih zagotovo z veseljem poskusili tudi naši predniki. Pred trgovino Interspar v Novem mestu so pripravljali namaz iz ostankov ajdove kaše, špargljevo juho z žličniki in kruhov narastek, pred trgovino Interspar Citypark v Ljubljani pa je zadišalo po ajdovi solatki z regratom in čemaževimi popki, gorenjskem šmornu, ričoti in drugih kulinaričnih kreacijah nadobudnih kuharjev.
Projekt Kuhnapato mlade kuharje ozavešča o trajnostni porabi hrane in vplivu zavržkov na okolje.
Šolarji, ki so vključeni v projekt Kuhnapato, se ne le učijo priprave tradicionalnih jedi, temveč razvijajo poglobljeno razumevanje hrane in njenega pomena v njihovem vsakdanjem življenju. Sprejemanje tradicije in prenosa kuharskih znanj iz roda v rod postaja redkejše v sodobnem svetu, zato je tovrstno izobraževanje izjemno pomembno za ohranjanje naše kulturne in prehranske dediščine. Projekt gradi most med spoštovanjem dediščine in trajnostnimi vrednotami, s pripravo jedi brez zavržkov pa se oblikuje odgovoren odnos do hrane in okolja.
S trajnostnim pristopom k prehranjevanju se mladi naučijo ceniti vsak del hrane in se izogibati nepotrebnim zavržkom, poleg tega pa postanejo bolj ozaveščeni glede trajnostne porabe hrane in njenega vpliva na okolje. Priprava okusnih obrokov iz preostankov in ostankov hrane spodbuja ustvarjalnost šolarjev ter razvija dragocene spretnosti, ki jim bodo koristile v prihodnosti.
Podjetje SPAR Slovenija in mladi mojstri s projektom Kuhnapato tako skupaj delujejo za bolj trajnostno prihodnost. S projektom se razvijajo novi kuharski talenti, vzgaja pa se tudi nova generacija ozaveščenih potrošnikov, ki razumejo pomen trajnostnega življenjskega sloga.
Naročnik oglasnega sporočila je Spar Slovenija.
