Sreda, 24. 5. 2023, 15.58
10 mesecev, 2 tedna
Mozaik okusov
Okolje ter naravni in človeški dejavniki imajo izjemen vpliv na kakovost ter značilnost pridelkov in živil na naši mizi. Slovenija se ponaša z edinstveno raznolikostjo pokrajine. In prav njena razgibanost ustvarja živila in pridelke, ki jih poznamo kot tipično slovenske. Okusi, ki jih cenimo, so povezani s posebnostmi pridelave in predelave na območju, s katerega lahko izhajajo tudi uporabljene surovine. So del okolja, v katerem se znanje pridelave in predelave prenaša iz ene generacije v drugo. Na evropski ravni so zaščitene s tremi različnimi evropskimi označbami kakovosti, ki so lahko »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« ali »zajamčena tradicionalna posebnost«. Zato so naša živila in jedi izjemna, neponovljiva in vredna vsakega gurmanskega omizja.
Navdih za ustvarjanje
Slovenija se ponaša z izjemno raznolikostjo pokrajine, običajev in tradicije. To je vir različnih edinstvenih lastnosti pridelkov in izdelkov, bogate gastronomske dediščine ter pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Slovensko kulinariko so skozi leta oblikovali ljudje, ki so živeli na tem območju. Uporaba lokalnih in sezonskih sestavin je že od nekdaj bistven vidik tradicionalne slovenske kuhinje. Slovenski kmetje, pastirji, ribiči, pa tudi živilska industrija, pri pripravi hrane že tradicionalno stavijo na lokalne sestavine, kar je pripeljalo do razvoja jedi, ki so tipično slovenske. Danes se slovenska kulinarika še naprej razvija in prilagaja spreminjajočim se okusom in željam, hkrati pa ostaja zvesta svojim kulturnim koreninam in tradiciji.
Mozaik okusov
Vsaka slovenska pokrajina se ponaša s specialitetami, ki so lastne lokalnemu okolju in ljudem. Najsi gre za živila ali jedi je naša bogata tradicija neizčrpen vir navdiha za gastronomske mojstre. Od leta 2022 se ponašamo s kar 57 restavracijami, omenjenimi v slavnem vodniku Michelin Guide, naši talentirani kuharski mojstri, ki sestavine največje kakovosti transformirajo v edinstvene kulinarične kreacije, pa so razlog, da je Michelin Slovenijo označil kot "must go" destinacijo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja promocijsko kampanjo s sloganom Naše super dobrote za promocijo kulinaričnih posebnosti Slovenije. Z njeno pomočjo lahko tudi mi poiščemo pridelke in živila, ki so navdih in osnova za ustvarjanje naših kuharskih mojstrov. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta Naša super hrana je namenjena osveščanju o kmetijskih pridelkih in živilih s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov.
Sheme kakovosti označujejo posebne lastnosti pridelkov in živil. Posebni so zaradi načina pridelave, vpliva geografskega območja ali zaradi tradicionalnih postopkov proizvodnje.
Med izdelke z "zaščiteno geografsko označbo" sodijo:
- Kraški pršut,
Izdelki z znakom »zaščitena geografska označba«
- Zgornjesavinjski želodec,
- Štajersko-prekmursko bučno olje,
- Prleška tünka,
- Kraška panceta,
- Ptujski lük,
- Slovenski med,
- Kraški zašink,
- Kranjska klobasa,
- Prekmurska šunka,
- Jajca izpod Kamniških planin,
- Štajerski hmelj in
- Šebreljski želodec.
Med izdelke z označbo "zajamčena tradicionalna posebnost" uvrščamo:
- Prekmursko gibanico,
Izdelki z znakom »zajamčena tradicionalna posebnost«
- Idrijske žlikrofe,
- Belokranjsko pogačo,
- Slovensko potico ter
- kravje, ovčje in kozje seneno mleko.
Z oznako "zaščitena označba porekla" pa je zaščitenih deset slovenskih izdelkov:
- sir Tolminc,
Izdelki z znakom »zaščitena označba porekla«
- Bovški sir,
- sir Mohant,
- Nanoški sir,
- Kočevski gozdni med,
- Kraški med,
- Piranska sol,
- Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre,
- oljčno olje Istra,
- Istrski pršut in
- Meso istrskega goveda – boškarina.
Kako prepoznamo naše super dobrote?
Ob nakupu živil se srečujemo z različnimi obljubami, ki nam jih z oglaševanjem v medijih, na lepo urejenih prodajnih policah ali pa na izdelkih ponujajo različni ponudniki: prodajalci, predelovalci ali pridelovalci. V želji, da bi posegli ravno po njihovem izdelku, embalažo označujejo z različnimi besedami, barvami, slikami in znaki. Kako se lahko kupci prepričamo, da kupujemo naše super dobrote?
Da bi potrošnike zaščitili pred zavajanjem ali celo zlorabo, je označevanje živil regulirano in predpisano. Deklaracija vključuje dejstva o živilu. Proizvajalci, ki so vključeni v katerokoli nacionalno shemo kakovosti pa lahko na embalažo izdelka natisnejo tudi ustrezen znak, ki to shemo označuje. Da bi dobili pravico do uporabe znaka, se morajo proizvajalci certificirati, kar pomeni, da morajo izdelek ali pridelek pridelati ali predelati po točno predpisanih recepturah in drugih pogojih, ki veljajo za to živilo v shemi. Da to resnično počnejo v skladu s pravili, jih certificira in kontrolira neodvisni certifikacijski organ. Tako so torej izdelki iz shem kakovosti še dodatno kontrolirani. Zato lahko znakom za sheme kakovosti na izdelkih potrošniki povsem zaupamo.
