Hotel Evropa: pri malce utrujeni celjski eliti

Odgovor naj vsaj v začetku zapisa ostane v vetru. Prostori so namreč še vedno lepo urejeni, čeprav bi marsikatera pregrada in marsikateri stol že potrebovala obnovo. Pop artistične slike še vedno kažejo na določeno mero humorja, ki so ga imeli oblikovalci, a prostori jedilnice so kar malce temačni.

Hotel Evropa
Krekov trg 4, 3000 Celje

Telefon: +386 3 426 96 06

Je osebje prijazno? Seveda je, tukaj se strinjamo, a kot da bi imeli prejšnji več znanja o vinih in ponudbi z jedilnika. Pa ni večjih težav, saj so jedi veliko bolj preproste in vinska karta klasična, takšna kot v večini podobnih lokalov, le cene vin so bolj zasoljene. Drugače si težko razlagamo, da je (sicer večkrat nagrajeni) Marjanov sauvignon Opoka po 13 evrov in pol za kozarec, steklenica pa stane skoraj 100 evrov. Da, to vino smo v naši rubriki že zasledili, v Italiji smo ga namreč pili za trikrat nižjo ceno.

Vinska ponudba je zgledna, a draga.

Na zgledno urejeni karti v začetku naštevajo vse radgonske penine, nekaj Isteniča, Erzetiča in za 75 evrov tudi Moët. V ponudbi belih vin so PRa-VinO, Verus, Steyer, Radgona in Marof, Tilia, Santomas, Medot in Jakončič, Batičev rose pa je po visokih 31 evrov. Pri rdečih dodajo Štoko, Moviino Veliko rdeče stane 85 evrov, enako kot mala steklenička Leonarda.

Na Celjskem očitno obstaja klientela, ki ji ni žal odšteti denarja za dobro buteljko, za manj zahtevne se najde Martinčičev cviček, ki ga za 10 evrov dobite liter, pa tudi sivi pinot Tilia in Verusov sauvignon, ki smo ju pili in sta na bila na voljo na kozarec, nista bila predraga.

Kaj pa hrana? Še vedno strežejo, recimo ji mestno, mogoče malce modernizirano kuhinjo, ki je nad povprečno ravnijo naših hotelskih restavracij. Pa je dovolj, da so na voljo karpači, gosja jetra, bučna juha, gamberi, jastog, žafran, kovač in angus? Lahko bi bilo, a kaj, ko pri mnogih jedeh ne šepajo recepti, ampak priprava in so, kot je v Sloveniji vse prepogosto, v kakovosti hrane precejšnja nihanja.

Goveji karpačo s sladoledom račjih jeter, hruško in skorjo parmezana

Tako je bil jelenov karpačo z rukolo in parmezanom preprosto leden, po drugi strani pa je bil klasični goveji karpačo s sladoledom račjih jeter, hruško in popečenim parmezanom izjemen. In pametno brez rukole. In če je bila goveja juha nedeljsko simpatična, je bila štajerska smetanova juha prazna in obenem težka ter celo malce prehladna. Drugič bi predlagali, da ji dodajo vsaj kakšen štrukeljček.

Pri glavnih jedeh poudarjajo meso, za riboljubce imajo le kovača, veliko je biftekov, celo meso črnega angusa se da dobiti, a vse ima svojo ceno. Lotili smo se veliko cenejše svinjske ribice na žaru s pečenim krompirjem in (pre)zajetno količino grahovega pireja. Svinjini nismo mogli očitati ničesar, podobno kot ne telečjemu filetu, ki so mu ob pečenem krompirju in sladki omaki iz portovca pristavili še hrustljavo slanino. A tudi v tem primeru bi se lahko izognili večini cvetačnega pireja.

Svinjski medaljoni na grahovem pireju in s pečenim krompirjem

Kot rečeno: sestavine so na svojem mestu, recepti tudi in škoda je, da hočejo celjski hotelirji ustvariti videz (po)polnosti s težkimi prilogami. Včasih ni bilo tako.

Kaj pa sladice? V Hotelu Evropa imajo svojo slaščičarno, ki je pripravila nepretresljivo vaniljevo-čokoladno torto in nekoliko bolj zanimivo razstavljeno višnjevo torto, kar pomeni, da so na krožniku vsak zase delovali čokoladni biskvit, višnjev sladoled, čokoladni drobljenec, vaniljeva krema in alkoholizirane višnje.

Naj na koncu omenimo, da je v hotelski restavraciji mogoče dobiti kosila v območju pod 20 evri, če boste naročali z jedilnega lista, pa vas bodo predjed, juha, glavna jed in sladica hitro stale okoli 40 evrov. 

Povzetek

Restavracija v osrčju Celja je videla že boljše čase in čeprav so ideje še vedno dobre ter sestavine občasno celo nadpovprečne, se zdi, da počasi izgubljajo zagon. V vsakem primeru je treba izbirati med prestižnejšimi jedmi, ki pa imajo veliko višjo ceno.

Vinska karta je dobra. Imajo popularnejša slovenska vina (in en šampanjec), cene pa so zasoljene. Kar nekaj vin je v območju stotih evrov, pri sladkih pa še posebej pretiravajo.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.