Gostilna Pri konfinu: pri županu na meji

Gre za enega najmanj prometnih prehodov v naših krajih, saj se skozi Kobarid proti Čedadu ali Vidmu ne vozi veliko ljudi. Morda je malo bolje v zadnjem času, ko je na prehodu gostilno odprl nekdanji vodja gostilne Kotlar Robert Kavčič. Prvi človek gostilne na meji je takole na hitro, po kakovosti ponudbe in prijaznosti postrežbe, ne samo ujel in prehitel svoje prejšnje domovanje, ampak se je na zadnjih lokalnih volitvah tudi vrnil na kobariško župansko mesto.

Če v gostilni skrbi za nekaj deset gostov, je moral v boju za županski stol prepričati več kot polovico od štiri tisoč občanov oziroma premagati kandidatko največje opozicijske stranke, nekdanjo županjo, ki si je točke poskušala nabrati tudi z nastopom za svojega predsednika v Ljubljani na Tavčarjevi. Predsednika so iz zapora izpustili, Darja Hauptman pa je svoje mesto morala prepustiti človeku, ki je visoko na severu Primorske največji specialist za ribe. Ali kot pravijo strokovnjaki, za poceni morske jedi. Podobno je počel že v Kotlarju in podobno počne še vedno. In v konkurenci, razen Hiše Franko, bolj ali manj povprečnih gostinskih obratov (Aurora, Topli val, Kotlar …) se zdi, da mu gre dobro.

Gostilna Pri konfinu

Robič 23, 5222 Kobarid

Telefon: 05 389 94 18

V času našega obiska se je pokrajina z okoliškimi hribi odela v belo, v kar preveč montažnem prizidku pa je bila zakurjena topla peč. Vsi gostje razen našega omizja so govorili italijansko in kolikor nam je uspelo kukati in prisluškovati, so praktično vsi naročili isto: lignje, ocvrte ali na žaru, in krompir, ocvrt ali pečen. Omenjene jedi mojster ne predrage ribje kuhinje ponuja v orjaških porcijah. In Italijani so zaradi krize, ki ji (za razliko od naše) ni videti konca, s ponudbo zadovoljni, saj v zadnjih letih za hrano v gostilnah zapravijo več kot pol manj kot nekoč.

Naše omizje se je vseeno odločilo za malce prestižnejše jedi, ki so nas na koncu prišle okoli 20 evrov na osebo, kar je za ponudbo morskega sveta razmeroma malo. Začnimo na začetku: pozdrav iz kuhinje pri Konfinu sestavljajo suha salama tolminske mesarije Kragelj, popečen kruh, kruhovi ocvrtki z začimbami, lokalni sir ter istrsko olje in olive. Presenetljivo razkošen priboljšek, da prazni trebuhi zdržijo do prvih jedi.

Začetek jedilnega lista ponuja tako brancinov karpačo kot mešane ribje predjedi, pršut, govejo in gobovo juho ter goveji karpačo. Takole na hitro človek dobi občutek, da imajo nekaj več mesnih jedi kot na prejšnji lokaciji, a odločili smo se za korekten brancinov karpačo, ki ga kar preveč bogato podložijo z rukolo, ter za močno in okusno govejo juho, ki ji, vsaj v krožniku, niso dodali ne korenja ne kake druge zelenjave.

Zdi se, da so Pri konfinu v glavnih vlogah tople predjedi in testenine. Črni sipini njoki z lososom, rižota z jurčki, jakobove pokrovače, mešane školjke … Omizje se je odločilo za že na prejšnji lokaciji preizkušene špagete z jastogom za znosnih deset evrov in za njoke "Alpe-Adria", ki so zdaj izgubili ime, pridobili pa še več okusa, ki ga je na tem mestu treba posebej izpostaviti. Gre za izvrstno kombinacijo jurčkov, tartufov in škampov. Testenine lahko tvorijo tudi kvartet, ki ga pripravljajo za vse omizje.

Jasno, porcije testenin so velike in le bolje pripravljeni jedci po takšnem obroku lahko naročijo ribe. Odvisno od dneva imajo vse jadranske prebivalce, čeprav je največje povpraševanje po ogromnih porcijah ocvrtih lignjev, ki jih ponujajo po sedem evrov. In če vas ne brancini, ne orade, ne kalamari ali škampi ne prepričajo, lahko še vedno dobite biftek ali ocvrt telečji zrezek.

Gospodar, gostilničar in župan v eni vlogi, je pri vinski ponudbi na novi lokaciji izbral cenejšo pot. Izbira vin je manjša in večina jih prihaja iz briške in koprske kleti, pa naj gre za penečo rebulo ob pozdravu ali tokaj, ki smo ga dobili na začetku kulinarične poti. V vsakem primeru smo glavnino zalili s solidnim sauvignonom Quercus. Cene so zmerne, odprta vina so po osem evrov, buteljke pa od 15 do 30 evrov.

Ob sladicah brez razmišljanja razdelijo teranov liker, poudarijo svoje flambirane palačinke z vsemi dodatki od orehov do čokolade in smetane, ponudijo pa tudi čokoladno kremo z oljčnim oljem in soljo. No ja, če smo že v Kobaridu, bomo poskusili kobariške štruklje. In ni dvoma, dobili smo ravno takšne, kot smo si jih želeli.

Sledil je še finale, v katerem nastopata dve žganici, ena z gozdnimi sadeži in druga v obliki pelinkovca. Pot domov je seveda potem nekaj težja, nasvet podpisanega pa: če ste iz osrednje Slovenije, Štajerske ali Dolenjske, se domov vrnite skozi Čedad po stari cesti do Vrtojbe. Če drugega ne, so prometni zakoni v Italiji veliko bolj tolerantni, pa tudi represivnih organov je na cesti nekaj manj kot pri nas.

Povzetek

Poceni morska kuhinja kobariškega župana – veterana z nekaj izjemnimi predjedmi, recimo testenine z jastogom ali sipini njoki z lososom. Čeprav gostje, ki prihajajo iz kakšnih deset metrov oddaljene države, najraje jedo ocvrte lignje in podobne priboljške.

Vinska karta je skrita znotraj jedilnega lista in bi skoraj morala biti malce popolnejša.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.