Vaje v objemu

ljubezenska drama

Premiera: 16. 5. 2013 Leto: 2012 Država: Slovenija

Režija: Metod Pevec Scenarij: Metod Pevec Igrajo: Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, Laren Polič Zdravič, Drago Milinović, Karin Komljanec, Jasmina Jamnik, Marko Mandić

Vsebina: Tjaša in Lena svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, tipična in prava (Leon in Uroš), se sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta – zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Oba para sta na začetku zgodbe videti zelo stabilna, kažeta znamenja mirne večletne rutine. Zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete. Že v prvih urah se tečajniki srečajo z latinsko kulturo dotikanja, pa tudi s tangersko prakso pogoste menjave plesnih partnerjev. Tango je hoja v objemu, razloži plesni učitelj. Izkaže se, da se vsi štirje zgolj telesno bolje ujamejo prav v nasprotnih kombinacijah, kot živijo. To presenetljivo ujemanje v preprostem dotiku in plesni spontanosti je uvod v prve ljubosumnosti. Moška se začneta plesu posvečati bolj zavzeto, kot je bilo pričakovati. Ženski se trudita ugajati bolj, kot bi bilo dovolj zgolj za njuna partnerja. Vsi štirje se začnejo nevarno zanimati drug za drugega. Če sta se oba para na začetku ujemala v skladnosti in številnih skupnih stvareh, se zdaj začneta zanimati za privlačne različnosti, ki jih slutita v osebah iz drugega para. Zmešnjava je zato, ker ne vedo natačno, ali vznemirjenje prihaja iz zgolj telesnosti tanga ali za tem tiči resnični, osebni oziroma človeški interes, ki je v očitnem navzkrižju z njihovo vezanostjo. V to negotovost pade odločitev, da bodo skupaj silvestrovali. Noč je vznemirljiva, jutro prinese streznitev.

Beseda režiserja: "Očitno je ples moja večna skušnjava. Težko zdržim brez plesnega prizora v filmu. Tokrat se zgodba kar temeljito zavrti v ritmu tanga. Še vedno pa Vaje v objemu niso plesni film, so samo vaje. Slej ko prej gre v filmu spet za odnose. Po drugi strani pa je odnos med plesalcema temeljna filozofija tanga. Včasih se sprašujem, zakaj se Slovenci večinoma raje rokujemo kot objemamo. Zakaj se za razliko od številnih narodov bojimo ali sramujemo vsakdanjega objema. Objem je lahko zelo preprost pozdrav s celim bitjem, mi pa dosti raje ponudimo hladno roko. Ena najbolj elementarnih definicij tanga je hoja v objemu. V objemu, ki je zelo neposreden in zgovoren pogovor dveh teles, sem videl zametek zelo slovenske zgodbe."