Jorn

TIP: Nekaj odlično obujenih velikih trenutkov heavy metal in hard rock zgodovine.

Unlocking The Past Na tem albumu Lande in pisana druščina izvrstnih glasbenikov predstavlja svoje verzije velikih klasikov hard rocka in heavy metala. Posnetki so večinoma nastali pred nekaj leti. Jorn so se lotili skladb izvajalcev, kot so: Michael Schenker Group, Whitesnake, Thin Lizzy, Black Sabbath, Deep Purple, Bad Company, Rainbow, Kiss ter City Boy. Zanimivo je, da Jorn predstavljajo kar dve skladbi Deep Purple, in sicer Burn ter Perfect Strangers.

Same verzije so v osnovi zelo blizu originalom, tisto "novo" pa je predvsem Landeova izvrstna vokalna interpertacija, pri kateri je ta izjemen pevec pazil na to, da ni izničil originalnega naboja petja, hkrati pa je prav vsaki skladbi dodal še kanček svojega občutka. Kako izvrsten pevec je, kaže tudi raznolikost skladb, ki jih je izbral. Lande se enako dobro znajde v narativnem petju v skladbi Cold Sweat (Thin Lizzy), visokih in tehnično zahtevnih legah Dia (Lonely Is the Word (Black Sabbath) ter Kill The King (Rainbow)) ali Coverdaleovih občutenih blues interpertacijah na Fool For Your Loving (Whitesnake). Tudi sama glasbena izvedba je sicer zelo blizu originalom, mestoma pa odličen spremljevalni bend poudari tudi nekatere detajle, ki pri originalih niso bili tako opazni. Veličina priredb, ki so jih naredili Jorn, je tudi v tem, da so v svojih verzijah ohranili staro magijo skladb, hkrati pa so ji dodali tudi povsem moderen zven in energijo. V nekaterih skladbah pa so tudi precej optimizirali sam tok skladbe (Naked City).

Unlocking The Past je odlična plošča, polna izjemnega klasično heavymetalskega naboja. Jorn pa so se na tem albumu poleg klasikov hard rocka in heavy metala spomnili tudi nekaterih odličnih in po krivici povsem prezrtih skladb, kot so On And On (Michael Schenekr Group), The Day The Earth Caught Fire (City Boy) ter izvrstne in danes povsem pozabljene skladbe Naked City (Kiss).

TIP: Tudi začetni koraki Jorn so bili izvrstni in na zelo visoki ravni.

The Gathering Na tem albumu je Lande zbral nekaj svojih starejših skladb, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ostale neobjavljene. Dve izmed šestnajstih skladb, pa sta bili že objavljeni, vendar so jih Jorn za to ploščo še enkrat posneli.

Jorn na The Gathering kažejo, da do potankosti obvladajo vse male in velike trike klasičnega heavy metala in hard rocka. Praktično vse skladbe so nekakšno njihovo videnje te smeri v današnjem času. Na večini pesmi s te plošče se Jorn še trdovratno držijo klasičnega heavy metal zvena. Kljub temu pa je občasno slišati tudi kanček bolj zahtevno postavljenih pasaž, ki so zelo blizu progresivnemu metalu, ter tudi rahlo bolj navit, skoraj "speed metal" tempo.

Lande je tudi v teh skladbah izjemen in demonstrira široko paleto pevskih tehnik in zavidljive prehode iz izjemno nizkih leg do tistih najvišjih. Sama glasba temelji na klasičnemu heavy metalu sedemdesetih in osemdesetih, ki pa ji Jorn dodajajo nekaj izvirnih aranžmajskih in strukturnih rešitev. Seveda pa Jorn, kot se za to glasbo spodobi, skozi skladbe nasujejo kopico strupenih riffov, eksplozivnih in sila dramatičnih solaž vseh sort, izjemnih melodij ter atraktivnih refrenov.

V celoti album The Gathering, ki bo zadovoljil predvsem številne fane tega izvrstnega pevca, predstavlja predvsem tisti do sedaj še skrit vpogled v zvočno podobo Jorn na samem začetku njihovega delovanja. Na kasnejših izdelkih je bend prvine klasičnega heavy metala postavil v bistveno bolj energična, ritmično hitrejša in na nek način bolj drzna in moderna okolja. Ampak to je že druga zgodba. The Gathering pa je slogovno in predvsem izvedbeno zelo, zelo dobra heavy metal plošča.