Garbage

Skupina Garbage je zadnji album Bleed Like Me izdala leta 2005, nato pa je skupina v zasedbi Shirley Manson, Duka Eriksona, Steva Markerja in Butcha Viga po tihem zapustila glasbeno sceno in se šele letos vrnila s ploščo Not Your Kind of People. Tudi tokrat, kot pri prejšnjem albumu, so produkcijsko mesto v studiu zasedli člani skupine, za končni izdelek pa je za razliko od prejšnjega albuma poskrbel producent Billy Bush.

Očitno je, da je skupini sedemletni odmor dobro koristil, saj so se vrnili na točno tisto pot, ki jo je začrtal njihov zadnji album. Ob poslušanju albuma poslušalec namreč dobi tisti občutek, kot da nikoli niso zapustili glasbenega sveta, ampak so nadaljevali točno tam, kjer so končali. Album Not Your Kind of People govori o njihovih življenjskih izkušnjah z lažnivimi ljudmi, z ljubeznijo, medsebojno naklonjenostjo in prijateljsko izdajo. Še bolj kot besedila pa v ušesa bodejo raznovrstne melodije.

Poskočen in popolnoma rockovski, kot se spodobi za njihov peti studijski album s skromnimi, a polnovrednimi enajstimi skladbami, odpre energična Automatic Systematic Habit. Druga pesem z albuma Big Bright World popelje poslušalca v nekakšno melanholično stanje, ki smo ga pri Garbage že vajeni, sledi pa melodična Blood for Poppies, pri kateri bi se ob prvih taktih zazdelo, kot da gre za nekakšno tipično pop uspešnico, a se vsi dvomi hitro razblinijo, ko se v pesem vključita kitarska virtuoza Duke Erikson in Steve Marker.

Nekoliko bolj umirjena pesem Control govori o smislu življenja in o umiranju, prvo polovico albuma pa zaključijo s pesmijo Not Your Kind of People, v kateri je izraženo negodovanje nad tistimi, ki se pretvarjajo in jim na lep način sporočajo, da sami niso tiste vrste ljudi, s katerimi bi se lahko spoprijateljili. Seznam pesmi na albumu dopolnijo še žalostna Felt, poskočna I Hate Love, ki sodeč po naslovu niti ne bi smela biti tako poskočna, in Sugar ter alternativna Battle In Me. Album zaključijo s skoraj plesno Man on a Wire in počasno Beloved Freak.

Plošček Not Kind of Your People ponudi kar nekaj edinstvenih singlov. Med njimi so tako Automatic Systematic Habit, ki že na začetku poslušalca pritegne k poslušanju. Svoje ime upravičijo s poslušljivo Blood for Poppies in umirjeno Not Your Kind of People, ki kljub počasni melodiji pritegne k poslušanju besedila, s katerim se poistoveti vsak poslušalec. Proti koncu albuma navdušijo tudi z Man on a Wire, s katero rahlo spominjajo na skupino Foo Fighters, vendar jo razvijejo s tipičnim Garbage pridihom. Z albumom so člani legendarne alternativne rock skupine znova dokazali, da vsekakor niso za staro šaro, saj so z zadnjim albumom potrdili status ene boljših skupin alternativnega rocka našega časa.