Slovenski razvoj zmaguje

To se je zgodilo leta 1965. Novoustanovljeno podjetje je dobilo ime TAB, kar je pomenilo Tovarna akumulatorskih baterij. Že leta 1972 se je povezalo z avtomobilsko industrijo in začelo proizvajati zagonske baterije oziroma akumulatorje. Ti so še danes med glavnimi proizvodi tovarne. Letno jih izdelajo več kot pet milijonov. Ob tem pa proizvajajo še baterije za industrijo in celo vojsko, od zdaj pa tudi za vaš dom.

Slovenija ima izredno močno baterijsko industrijo, in to ne samo zaradi TAB-a. Kemijski inštitut je ena najboljših raziskovalnih ustanov na področju baterijske kemije. V naši državi je nastalo prvo certificirano električno letalo na svetu, baterije zanj pa v Pipistrelu izdelujejo sami. Imeli smo zelo močno in veliko tovarno Zmaj v Ljubljani. Skratka, nobenega dvoma ni, da je Slovenija izredno napredna pri razvoju baterijskih tehnologij.

Danilo Ferjančič: "Odlično možnost imamo praktično tik pred nosom."

"Pravzaprav se ni bilo težko odločiti, da se povežemo s TAB-om," je povedal generalni direktor Porsche Slovenija Danilo Ferjančič. "S TAB-om pri izdelavi zagonskih baterij sodeluje že koncern Volkswagen. In ko smo iskali partnerja za naše hranilnike, smo kaj hitro ugotovili, da se nima smisla ozirati daleč, saj imamo odlično možnost praktično tik pred nosom."

V strategiji e-mobilnosti Porsche Slovenija je bilo že od začetka jasno zapisano, da želi strankam ponuditi celotno storitev, od električnega avtomobila in polnilnicev zanj do fotovoltaične elektrarne in hranilnika energije. "Malo smo pogledali po svetu in ugotovili, da ima Tesla najboljšo rešitev. Njen hranilnik je prikupen, vendar po našem mnenju ne najbolj primeren za domače okolje. Zato smo preprosto hoteli narediti boljšega. Skupaj s TAB-om smo se odločili, da uporabimo drugačno kemijo baterijskih celic, kot jo uporablja Tesla. Naše celice so namreč LiFePO4 oziroma litij-železo-fosfatne. Ta kemična zmes je precej bolj vzdržljiva in varnejša kot tiste baterije, ki jih najdete v računalnikih ali telefonih in Teslinih hranilnikih," je dodal Ferjančič.

Na koncu Slovenije

Bogomir Auprih: "V Sloveniji imamo baterijskega znanja na pretek." "Edino, kar ni rezultat domačega razvoja, so baterijske celice," je na začetku obiska in na koncu popotovanja iz Ljubljane v Mežico povedal direktor TAB-a Bogomir Auprih. "Vse drugo, od inverterja, elektronike do ohišja in seveda izdelave, je plod slovenskega znanja. In v Sloveniji imamo baterijskega znanja na pretek. Veseli smo, da nas je poklicalo podjetje Porsche Slovenija. Ideja nam je bila že od začetka všeč in hitro smo našli skupni jezik. Ja, res je, odločili smo se za drugačno baterijsko kemijo, predvsem zaradi varnosti. Cena samih surovin namreč ne igra velike vloge, za nas in Porsche Slovenija je bila glavna varnost." Tudi če gre predvsem za varnost, pa je pomembna še ena stvar: v teh baterijah namreč ni spornega kobalta. In to bo lahko odločilno tudi pri prodoru na tuje trge, saj so nekatere zahodne, predvsem pa skandinavske države na to izredno pozorne.

"Seveda si želimo tudi prodora na tuje trge. Gre za odličen hranilnik z izredno sprejemljivo ceno. Prepričani smo, da je to eden izmed najboljših tovrstnih proizvodov. Ob tem pa smo vsi skupaj kar veliko pozornosti namenili tudi oblikovanju. Na samo, da je naš hranilnik dober, je tudi lep."

Ampak Bogomir Auprih še ni čisto zadovoljen. In verjetno ne bo preteklo veliko časa do takrat, ko bodo tudi baterijske celice izdelovali v TAB-u: "Tale nesrečna korona nas je precej upočasnila. Nameravamo namreč zgraditi tovarno baterijskih celic. Naš partner je na Kitajskem in v tem trenutku je z njim težko sodelovati, malo zaradi epidemije, malo pa zaradi tamkajšnje politike. Tako se nam začetek gradnje tovarne nekoliko zamika. Ampak naš načrt je, da začnemo baterijske celice proizvajati v Sloveniji. Prepričan sem, da je prihodnost v baterijah, in dobro je, da smo na to popolnoma pripravljeni."

Reciklaža, reciklaža in še enkrat reciklaža

Jasno je, da ko kdo omeni baterije, vsi skočijo do stropa: kaj pa reciklaža?! "Ja, najbrž jih bodo itak zmetali v morje," je največkrat slišati v gostilniških debatah, v katerih vsi vse vemo.

Ampak ne, baterij ne bodo zavrgli, kajti materiali, ki so v njih, so predragoceni. V Mežici že desetletja razmišljajo tudi o reciklaži. Njihov reciklažni obrat je začel delovati že leta 1990. Če znajo povsem reciklirati svinčeve baterije, bodo znali tudi sodobne brez svinca. "Za zdaj ni nobene potrebe, da bi hiteli z ustanovitvijo obrata za reciklažo teh baterij," se je Auprih kar malce nasmehnil ob omembi morja. "Skupaj s Porsche Slovenija dajemo desetletno garancijo za ta hranilnik. Obljubljamo tri tisoč ciklov, kar je izredno veliko. In ko se bo pojavila potreba po reciklaži, bomo te hranilnike in še kaj sposobni tudi reciklirati. Vendar se to po našem mnenju ne bo zgodilo še kakšnih petnajst let. Do takrat pa bodo dobro poznane tudi tehnologije za reciklažo oziroma razgradnjo. In seveda bomo takrat zraven."

Športniki, oblikovalci, inženirji, profesorji in hranilnik

"Slovenci smo lahko najboljši na svetu," je za konec povedal Danilo Ferjančič, "samo skupaj moramo stopiti. Nimamo samo izrednih športnikov, ampak tudi odlične oblikovalce v avtomobilski industriji, ki rišejo avtomobile v največjih koncernih. Imamo celo vrsto inženirjev, ki so v svetu izjemno cenjeni, imamo ugledne profesorje na najbolj priznanih univerzah po svetu. Zato me ni niti najmanj skrbelo, ko smo se odločili za sodelovanje s TAB-om. Prepričan sem, da smo skupaj z njim razvili odličen hranilnik MOON, ki ga bomo z veseljem ponudili tudi našim partnerjem v tujini. Vem, da ne bodo mogli najti nobenega boljšega, kot je naš." Samo še tretjo os moramo nekako spraviti do Mežice, da bomo lahko te hranilnike poslali tudi v svet.